V prejšnji številki novic smo pisali o mlečnem paradoksu ter napovedali raziskavo o homogeniziranem mleku in mlečnih izdelkih slovenskih ponudnikov. Tako kot vi, opažamo, da so z mnogih izdelkov izginili podatki o tem, ali je izdelek homogeniziran ali ne. Večina ponudnikov očitno meni, da bomo, če ne vidimo besede homogenizirano, hitreje posegli po njihovem izdelku. In imajo pri tem prav. Mnogi potrošniki sklepajo, da mleko ni homogenizirano, če to ni navedeno, in to bi bilo tudi pravilno, če ne bi šlo pri velikem številu izdelkov za namerno zavajanje potrošnika z zamolčanjem tega podatka.

V želji, da bi spoznali dejanske zahteve zakonodaje in pravice potrošnikov na tem področju, smo se obrnili na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter jih zaprosili za pojasnilo, ali mora biti na embalaži navedeno, da gre za homogeniziran mlečni izdelek. In če je to potrebno, ali bi inšpektor mleko, ki je homogenizirano, pa to ni navedeno v imenu živila niti kako drugače označeno, obravnaval to kot zavajanje potrošnika in sprožil prekrškovni postopek.

Torej, zdaj vemo, da gre za kršitev. Vemo pa tudi, da je tako razširjena, da bodo imeli inšpektorji kar nekaj dela (če se ga bodo sploh lotili), da naredijo red na tem področju. In kaj bomo do takrat počeli potrošniki? Prispevali k dobičku tistih, ki bi nas radi zavajali ali ubrali drugačno pot.

Da ne čakamo na ukrepe države, smo se odločili povprašati direktno ponudnike. 22 mlekarn in sirarn ter 5 trgovskih verig smo povprašali kaj nehomogeniziranega, netermiziranega, nepasteriziranega, nesteriliziranega in predvsem ekološkega nam v zvezi z mlekom lahko ponudijo. V večkratnih prošnjah in pošiljanju opomnikov smo po mesecu dni prejeli 16 odgovorov (od poslanih 27 vprašalnikov). Statistično bi to pomenilo 59 %, vendar lahko statistika hitro zavede. Očitno se z nehomogeniziranimi izdelki ukvarjajo predvsem manjši ponudniki, ki se po svojem obsegu proizvodnje nikakor ne morejo primerjati z deleži, ki jih imajo na trgu velike mlekarne. Prav veliki, kot so Ljubljanske in Pomurske mlekarne, pa kljub večkratnemu povpraševanju niso poslali informacij o nobenem izdelku, ki bi izpolnjeval pogoje, o katerih smo povpraševali.

Zbrali smo podatke o 105 izdelkih, pri čemer smo živilo, ki je na razpolago v različnih količinah (grami, kilogrami, litri itd.), šteli kot eno vrsto živila. Največ živil iz nehomogeniziranega mleka, kar 18, ponuja Mlekarna Krepko, sledi ji Mlekarna Planika z devetimi živili, med osem in šest živil pa ponuja šest mlekarn: Sirarstvo Kekec – Naturbio, Kmetija Pustotnik, Mlekarna Celeia – Zelene doline, mlekarna KGZ Škofja Loka, Mlekarstvo Podjed ter Kozjereja in sirastvo Videc. Preostale so večinoma manjše sirarne in zato imajo, razumljivo, tudi manjšo ponudbo. 

Tudi trgovske verige so se izkazale – kar štiri ponujajo živila iz nehomogeniziranega mleka: največ Mercator, ki jih nudi osem, sledita mu Tuš in Spar s sedmimi oziroma šestimi živili. Lidl v ponudbi nima živil iz nehomogeniziranega mleka, Hofer pa se ni odzval.

Zelo smo bili veseli, da slovenska ponudba ne obsega zgolj živil iz nehomogeniziranega mleka konvencionalne prireje, temveč tudi iz nehomogeniziranega mleka ekološke prireje z ustreznim certifikatom. Želeli pa bi si veliko več ponudbe mlečnih izdelkov, izdelanih iz surovega mleka. Takih ponudnikov je šest, izstopajo pa Sirarstvo Kekec – Naturbio (4 izdelki), Sirarna Čuš (3), Kozjereja in sirarstvo Videc (2) in Sirarstvo Kramar (2), po en tak izdelek (sir) pa ponujajo Bohinjska sirarna, Kmetija Pustotnik in Sirarna Krn. V raziskavi nismo odkrili niti enega izdelka, ki bi bil narejen iz surovega in nehomogeniziranega mleka iz ekološke prireje! Kljub temu pa smo prepričani, da ti obstajajo, vendar jih boste morali poiskati neposredno pri pridelovalcih ali na tržnicah.

Samo trije ponudniki, in sicer Mlekarna Krepko, mlekarna KGZ Škofja Loka in Mercator v okviru trgovske blagovne znamke, ponujajo nehomogenizirano mleko in mlečne izdelke z ekološkim certifikatom. Vseh 19 izdelkov pa je pasteriziranih. Večino teh ponuja Mlekarna Krepko (deset izdelkov, tri nove izdelke pa načrtujejo januarja prihodnje leto), ki je tudi prva mlekarna v Sloveniji, ki je pridobila certifikat za ekološko predelavo mleka. Mleko za izdelavo njihovih ekoloških mlečnih izdelkov prihaja s kontroliranih ekoloških pašnikov na Notranjskem, s severnega Krasa in z vodovarstvenega območja Kotenice na Kočevskem. Mlekarna KGZ Škofja Loka ponuja štiri ekološke nehomogenizirane mlečne izdelke, mleko pa zbira na območju Poljanske in Selške doline do Sorice in Davče. Trgovska blagovna znamka Mercator ima v svoji ponudbi tri take izdelke, ki jih sicer proizvaja Mlekarna Krepko. Bohinjska sirarna in Sirarna Čuš pa imata izdelke iz integrirane prireje mleka.

Če pričakujete, da ekološki izdelki avtomatično niso homogenizirani ali sterilizirani, se motite.  Eko standard ne omejuje uporabe različnih načinov predelave. Zagotavlja le, da je živilo iz  kontrolirane prireje mleka ter kontrolirane predelave, da vsebuje najmanj 95 % sestavin ekološkega izvora ter največ 5 % dodatkov in pomožnih tehnoloških sredstev, ki so dovoljeni s predpisom (eko kmetje imajo na voljo le 10 % vseh dodatkov in pomožnih snovi, ki so dovoljeni v konvencionalni predelavi mleka). Eko certifikat zagotavlja tudi, da živilo ni bilo izpostavljeno ionizirajočemu sevanju, da ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov, da je ustrezno skladiščeno, transportirano in predelano v obratu, ki mora imeti ekološki certifikat. Vse omenjeno velja za uradno certificirane in pravilno označene izdelke. 

Besede naravno, sonaravno, domače, zdravo, biološko so »proste pesniške oblike izražanja«, ki niso nujno resnične.

Zelo velika večina izdelkov v raziskavi prestane postopek pasterizacije v kombinaciji različnih temperatur in časa. Ker so razlike v načinu pasterizacije zelo velike, tega pa potrošnik na embalaži ne more prebrati, smo v tabeli objavili  temperature in čas pasterizacije za različne izdelke.

_______________________________________________________________________

Surovo mleko je mleko, pridobljeno z izločanjem mlečnih žlez rejnih živali, ki ni segreto na temperaturo višjo kot 40 °C ali obdelano po drugem postopku z enakim učinkom.

Mikrofiltracija daje podoben rezultat kot HTST pasterizacija (72-76 °C, 15-45 s). Surovo mleko segrejejo in posnamejo (odstranijo maščobo), nato pa mikrofiltrirajo. Mikrofiltracija omogoči odstranitev bakterij in spor iz mleka, saj nekatere preživijo pasterizacijo. Maščoba je nato vrnjena v določenem odstotku. Takšno mleko je lahko nato pasterizirano pri nižji temperaturi, lahko je tudi homogenizirano, vsi procesi so ločeni. Z mikrofiltracijo mleku še nekoliko podaljšajo rok uporabnosti. Postopek je nov in zaenkrat nimamo dovolj informacij o njegovem celostnem vplivu na živilo. 

Toplotno obdelano mleko je lahko: termizirano mleko je segreto za vsaj 15 sekund pri temperaturi med 57 in 68 °C; pasterizirano mleko je dobljeno z obdelavo, ki vključuje visoko temperaturo za kratek čas (vsaj 71,7 °C za 15 sekund ali katerakoli enakovredna kombinacija); UVT mleko je trajno mleko, dobljeno tako, da se na surovo mleko usmeri stalni tok toplote, ki pomeni uporabo visoke temperature za kratek čas (ne manj kot sekundo pri najmanj 135 °C).

______________________________________________________________________

»Od planine do Planike« je stalna muzejska zbirka, v kateri je predstavljena skoraj tisočletna tradicija planinskega pašništva na Tolminskem ter posoškega sirarstva, na osnovi katere je nastala Mlekarna Planika Kobarid. Prikazana je celotna proizvodnja mlekarne, obiskovalce pa tudi seznanijo s pasterizacijo in z drugimi informacijami o mleku in mlečnih izdelkih. Razstava ob mlekarni, avtorja Marka Grega, je odprta vsak dan med 10. in 18. uro.

Kefir Mlekarne Krepko je edini v Sloveniji, ki je izdelan po tradicionalnem postopku iz pravih kefirjevih zrn. Tak kefir nutricionisti uvrščajo med varovalna živila, saj mu pripisujejo blagodejne učinke za organizem, kot so razstrupljanje, izboljšana prebava, olajšan vnos kalcija, boljši imunski odziv in antimikrobni učinek. Kakovost kefirja Krepko je potrdil tudi Mednarodni inštitut za okus in kakovost (iTQi) iz Bruslja s podelitvijo prestižne nagrade »Okus leta 2009«.