Razvoj in moda sta nas potisnila v utesnjujoče in gibanje nadzorujoče čevlje. To je, kot bi vrat vtaknili v kalup ali opornico za en mesec, jo nato sneli in od oslabelih vratnih mišic pričakovali, da držijo glavo pokonci. 

Kot ste lahko prebrali v prvem delu novic, je toplota naših nog odvisna od pretoka energije v telesu. Zato je tudi noge najbolje ogrevati kar od znotraj in poskrbeti za ustrezno izbiro hrane, zelišč in začimb – te naj grejejo (ingver, ginko, rožmarin). Seveda pa moramo poleg tega za mrzle dni še posebej dobro izbrati kakovostno, zdravo in toplo obutev, zato poznavanje tistega, kar imamo na voljo, ne bo odveč.

Od narave smo se oddaljili že s tem, da smo se obuli. Vsi tradicionalni narodi so znani po tem, da so bili bosi. Hoja ali tek bosih nog krepita stopala, nas bolje povežeta z zemljo, dajeta telesu večjo pretočnost in omogočata boljše občutenje. Znani antropolog Erik Trinkaus je ugotovil, da je imel človek, preden je začel nositi čevlje, robustne in močne kosti stopal, zlasti kosti prstov, ki pa so z nošenjem čevljev postajale vse tanjše in šibkejše, s tem pa bolj občutljive in manjše. Človeška noga je anatomski čudež evolucije, saj ima kar 26 kosti, 33 sklepov, 20 mišic in na stotine senzoričnih receptorjev, tu pa so še kite in vezi. Mnogi strokovnjaki menijo, da nošenje čevljev slabi kosti in mišice stopal, zaradi česar so te manj razvite in oslabele, kar ne povzroča samo degenerativnih sprememb na stopalih, temveč tudi poškodbe kolen, gležnjev in drugih sklepov, obenem lahko slabo vpliva na hrbtenico in povzroča prisilno držo telesa. 

Če pa vas čevlji žulijo in vam povzročajo stalne bolečine zaradi neustreznega kopita čevlja, se le spomnite, da imamo na podplatu refleksne točke celotnega telesa, da so na prstih stopal točke glave, nosu in sinusov, neustrezen in stalen pritisk nanje ustavlja pretok energije po telesu, zato telo po nepotrebnem trpi. 

Danes ima človek zaradi stalne nošnje obuval nogo ožjo, kot jo je imel nekoč. Sile se ne razporejajo enakomerno, največji pritisk je na peto, na palca in na blazinice.

Pri hoji se prsti močno razširijo, povprečen čevelj pa navadno tako gibanje zelo omejuje, zato je še kako pomembno izbrati bolj prožen, mehak čevelj z dovolj širokim sprednjim delom. 

Medtem ko je danes obutev pomembna za zaščito in varnost pred zunanjimi vplivi, je še toliko bolj pomembno, da smo čim več bosi. Protislovje? Morda pa ne – obstaja obutev, ki simulira učinek bosih nog, še vedno pa zagotavlja določeno stopnjo zaščite: Vibram Five Fingers, Nike Free, Terra Plana in Vivo Barefoot. Morda ne bo ustrezna pri zunanji temperaturi -15 OC, vendar se spomnite na to vsaj v drugih, bolj toplih mesecih v letu. 

Iz vsega navedenega sledi, da mora biti sprednji del čevlja kar se da širok, da bodo prsti lahko prevzeli svojo vlogo pri hoji. Del, ki objema peto, mora biti udoben, jezik čevlja pa se ne sme gubati, sicer nas lahko ožuli. Nekateri čevlji imajo že oporo za nart. Namen ortopedskih vložkov je, da človeka podprejo v čevljih, ki podpore za nart nimajo. Če jih damo v čevelj z že obstoječo oporo, tak ortopedski vložek ne bo pravilno opravljal svoje funkcije. Zato najprej odstranimo tovarniški vložek in nato vstavimo ortopedskega. 

Dobro je izbrati čevelj z blažilci sunkov, saj s staranjem izgubljamo naravno oblazinjenje na podplatu. Tudi višina pete močno vpliva na pritiske sprednjega dela stopala – pri višjih petah je večji, visoke pete pa tudi povečujejo možnost zdrsa. Ne kupujte zimskih čevljev z ozkimi ali plastičnimi petami! 

Najboljši material za zgornji del čevlja ali škornja je vedno naravno usnje. Čevelj iz naravnega usnja se lažje prilagaja obliki stopala, dobro diha in je veliko toplejši od čevlja z imitacijo usnja. Umetno usnje tudi zelo hitro razpoka na prepogibih in ob močnejši zmrzali. Včasih sta sprednji del (prsti) in zadnji del čevlja narejena iz umetnega usnja, ostalo pa je iz naravnega usnja – tega proizvajalec pogosto ne označi! Lahko pa sami ocenite: umetno usnje je ob dotiku hladnejše. Med membranskimi materiali, ki so načeloma neprepustni in hkrati »dihajo«, je najbolj znan in najbolj pogosto uporabljen Gore-Tex®. Zraven njega pa obstaja še vrsta »-teksov« različnih kakovosti. 

Za notranjost čevlja se uporabljajo naravni materiali (ovčja koža, krzno) ali posebna zaščitna plast Thinsulate®. Umetno krzno in umetni materiali lahko dodatno pospešijo potenje. 

Na potenje bo vplivala tudi izbira nogavic. Pozimi je bolje uporabiti več plasti naravnih nogavic in ob tem upoštevati, da volna najbolje greje. Da debelejše oziroma večplastne nogavice ne bodo utesnile stopala in s tem dodatno otežile ali ustavile prekrvavitve, je pametno pri nakupu zimskih čevljev predvideti dovolj prostora tudi za debelejše nogavice. 

Gore-Tex® so v znanstveni reviji Environmental Science & Technology (2003, 37 (11): 201A - 202A) označili kot zdravju škodljiv zaradi spornosti impregnirne snovi perfluorooktanske kisline (PFOA), ki so jo našli v krvi tako odraslih kot otrok. Ta najbolj vpliva na jetra in se akumulira v telesu. Nemška revija Öko test (Jahrbuch 2007) pa je poleg te snovi v povezavi z goreteksom navedla še dvoje spornih snovi: halogenirane organske spojine ter organokositrne spojine, ki povzročajo imunotoksičnost, motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem, v telesu pa delujejo kumulativno.

Podplat čevlja preprečuje zdrsavanje, obenem pa mora varovati stopalo in blažiti udarce. Te zahteve se med seboj deloma izključujejo in postavljajo proizvajalce pred velike izzive. Naravna guma, sintetična guma, PU, PVC, TPU, EVAC – preglednico prednosti in slabosti posameznih materialov, ki se uporabljajo za podplate, zaradi pomanjkanja prostora objavljamo v razširjenem članku www.zazdravje.net. Zlati standard med materiali je še vedno ustrezno oblikovana in profilirana naravna guma, pridobljena iz naravnega kavčuka, da se med hojo obremenitve čim manj prenašajo na sklepe in hrbtenico, ter da čevlji ne drsijo. Najbolj znana blagovna znamka podplata je še vedno Vibram®, ki zagotavlja vsaj dobro, pri nekaterih modelih pa tudi odlično kakovost. Seveda ni edina. 

Čevlji, ki so človeku in naravi prijaznejši, so narejeni iz trajnostnih materialov, kot so konoplja, juta, bambus, čebelji vosek, naravni kavčuk, reciklirani kavčuk, lateks in reciklirana pena, pri obdelavi usnja pa je zmanjšana uporaba škodljivih snovi, tudi kroma, uporabljenih je manj vodnih virov, strojilna lužnica (kromova raztopina) je v celoti reciklirana in so brez alergenega dimetil fumarata (preprečuje nastajanje plesni na usnju). So ročno šivani. Na slovenskem tržišču ni veliko ponudbe take obutve. Po nekatere modele ali znamke boste morali čez mejo ali pa pokukati v tuje spletne trgovine: Patagonia, Hushpuppies, Toetally Felt, UUG, The North Face, Timberlandova linija Earthkeeper, Keen, Merrell, Brodie, Greenbees in Pikolinos.