Skupaj razkrivamo

11.3.2011

V sodelovanju z glivicami

V stvarstvu ima vse svoje mesto in glivice so v njem nepogrešljive pri razkroju in transformaciji materije. Zato smo jih še kako veseli na kompostu, kjer omogočajo, da tisto, kar je v naravi že »odslužilo«, postane ponovno uporabno. 
 
Na vrtu ne pridelujemo le sadja in zelenjave temveč tudi tla. Vsak pravi vrtnar se zaveda, da rastline vsako leto »pojejo« nekaj prsti in da jo je treba nadomestiti. Če so krogotoki v našem gospodinjstvu sklenjeni, potem vse organske odpadke kompostiramo. Tudi naše organske izločke (pod pogojem, da v gospodinjstvu ne uporabljamo kemičnih čistil in ne uživamo toksičnih zdravil) bodo biološke greznice s pomočjo koristnih mikroorganizmov spreobrnile v dodatno uporabno gnojilo. 

Seveda, takšno idealno bilanco je težko doseči, zato je treba priskrbeti nekaj dodatnega materiala tudi iz drugih virov. Kupovanje prsti v trgovinah je najslabša rešitev. Verjemite, da ne želite vedeti, kako jo proizvajajo. Dejstvo, da mora biti sterilizirana pred uporabo pa tudi veliko pove o razpoložljivosti koristnih mikroorganizmov v takšni prsti. 

Kaj še lahko kompostiramo: 

Morske rastline
Če niste navdušeni nad tem, da bi dodajali krvno, kostno, ribjo moko ali kopita in roževino, potem lahko dušik, fosfor in kalij ter še več kot 70 elementov dodajate tudi v obliki morskih rastlin. Morje nanese na obale veliko alg in drugih morskih rastlin, ki jih enostavno poberemo in damo med kompost. Za obogatitev komposta so na voljo tudi organska gnojila na osnovi morskih alg. Tekoča gnojila, ki jih izdelujejo iz morskih alg pa poleg rudnin vsebujejo tudi dragocene rastne hormone citokinine, ki povečujejo učinek fotosinteze. 

Lesni pepel
Če kurite na drva, potem vam tega dragocenega gnojila ne manjka. Pepel je predvsem odličen vir kalija, tega pa rastline potrebujejo za tvorbo cvetov in plodov. Lesni pepel je obenem alkalen, zato pomaga tudi pri zmanjševanju kislosti prsti. Vseeno se ne priporoča, da bi ga dodajali direktno na zemljo. Veliko bolj učinkovit je, če ga damo na kompost in uporabljamo v kompostirani obliki. Nekaj kilogramov pa ohranimo za zatiranje škodljivcev.
 
Listavka
Glivice rabijo dlje časa, da razkrojijo listje, vendar iz njega nastane zelo dragocen kompost, ki rahlja zemljo, rože in čebulnice pa ga preprosto obožujejo. Zaradi različnega časa kompostiranja je bolje, da listavko (razgrajuje se 3 leta) kompostiramo ločeno od ostankov zelenjave, pokošene trave, pepela in drugih snovi, ki bodo razpadle že v eni sezoni. V manjši meri pa jo lahko primešamo h kompostu in tako izboljšamo njegovo zračnost. 

Zmanjšajte smeti, izboljšajte zemljo!
Zakaj bi pisarniški papir metali stran? Če imate sekljalnik za papir, potem lahko redno izdelujete »špagete«, ki bodo na kompostu delovali podobno kot listavka. 

Kompostiramo lahko tudi neplastificiran karton, bombaž, lan, volno. Preden razpadejo in vam obogatijo zemljo, jih lahko uporabite, da preprečijo rast nadležnim plevelom, ali kot zaščito pred mrazom. Lahko jih damo tudi pod lubje. Delovali bodo kot izolator za tla, zadrževali vlago in obenem preprečevali rast plevelom. 

Ključne besede:
razkroj, kompost, gnojilo, morske rastline, lesni pepel, listavka, smeti

 

Sorodni članki:

0,015625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: