»Klinično dokazana učinkovitost«, »topi maščobe«, »ohranja mladost«, »znanstveno odkritje ... medicinski čudež«, »pomaga vašemu telesu proti stresu«, »se uporablja v tradicionalnem zdravilstvu«, »preprečuje obolevanje za rakom«, »Izgubite 15 kilogramov v samo 30 dneh!« …

Ste se pravkar vprašali, ali niste morebiti tudi vi že kdaj »nasedli« takim trditvam na izdelku, oglasu na televiziji pa je sledil nakup? V bistvu niste mogli vedeti, ali za neko trditvijo stoji resnica: »uravnava prebavo« ali laž: »uravnava prebavo«. Sliši se enako, mar ne? Kaj je torej res?

Ker živimo v svetu, kjer smo najprej poteptali vse moralne norme in bi zdaj radi vse uredili z zakoni, se enako dogaja tudi na tem področju. Tako se je Evropska komisija, skupaj z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), odločila narediti red na tržišču živil v EU ter natančno določiti vse zdravstvene in prehranske trditve, ki se lahko uporabijo.

Ne prehranske ne zdravstvene trditve za proizvajalca niso obvezne, so pa lahko njegova konkurenčna prednost. Na vprašanje: »Kaj jem?« nam da odgovor prehranska trditev (PT). Na vprašanje: »Kaj naredi v telesu?« pa zdravstvena trditev (ZT). 

PT daje informacijo o živilu, kot so »visoka vsebnost vlaknin«, »brez sladkorja«, »nizka vsebnost maščob« ipd. Natančno formulacijo in pogoje določa priloga uredbe! Bodite pozorni, kadar piše »vir vitamina A«, kajti to ne pomeni enako kot »visoka vsebnost vitamina A«. Za prvo trditev je potrebna vsaj znatna količina vitamina A v živilu ali prehranskem dopolnilu, za drugo pa mora obstajati najmanj dvakratna vrednost vitamina A (6 g na 100 g). Najdejo se tudi zavajajoče trditve, kot je tale, kot pojasnjuje EFSA: »90-odstotno brez maščob.« To pomeni, da izdelek v resnici vsebuje 10 % maščob, kar pa je še vedno veliko.

Za ZT je stvar bolj zahtevna. EFSI so morali proizvajalci podati v oceno svoje predloge ZT, skupaj z znanstvenimi dokazi, ki to utemeljujejo. Zanimivo je, da pri tem ni pomembno, katera institucija opravi raziskavo, lahko jo tudi podjetje, ki proizvaja izdelek, kar daje veliko prednost podjetjem, ki že imajo v svoji lasti raziskovalne ustanove, ki lahko zanje izdajajo takšna dokazna gradiva. EFSA naj bi ocenila ustreznost in znanstveno utemeljenost raziskave od primera do primera, pozorna pa naj bi bila predvsem na verodostojnost študije (število obravnavanih oseb v študiji, verodostojnost izbrane metode in rezultati).

Če gre za trditve o zmanjšanju tveganja za razvoj bolezni ali trditve glede otrokovega zdravja in razvoja, to ureja 14. člen in proizvajalec te trditve ne sme uporabljati, dokler mu tega ne odobri Komisija. Funkcionalne trditve, ki jih določa 13. člen, pa lahko proizvajalec uporablja tudi že prej. 

Slika: Pregled zdravstvenih (ZT) trditev iz evropske Uredbe 1924/2006.

Na primer za izdelka Becel® (»odličen za zniževanje ravni holesterola v krvi«) in Danacol® (»občutno zmanjša raven holesterola po treh tednih uživanja«), ki sta pri nas precej oglaševana, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) potrdilo, da uporabljata zdravstveno trditev, ki jo je EFSA ocenila pozitivno, Komisija pa odobrila. Gre za odobritev po 14. členu, ki je vezana na rastlinske sterole, ki nižajo holesterol in zmanjšajo tveganje za srčne bolezni. 

V javnem evropskem Registru ZT smo nato pobrskati za ocenami EFSE. Zanimalo nas je, kako je z vodilnimi probiotičnimi znamkami. Za fermentirano mleko s probiotično bakterijo Lactobacillus casei, Actimel®, je francoski proizvajalec Danone vložil vloge kar za 3 ZT, dve po 13. členu (»pomaga krepiti naravno odpornost«; »prispeva k/vzdržuje črevesno obrambno funkcijo«) in eno po 14. členu (»zmanjšuje toksine Clostridium difficile v črevesju pacientov, ki prejemajo antibiotik, in s tem zmanjšuje tveganje za akutno drisko«). Prvi dve vlogi je aprila 2009 oziroma aprila 2010 Danone umaknil kar sam, za zadnjo je junija 2011 prejel negativno mnenje EFSE, saj so bili dokazi pomanjkljivi in niso kazali zadostnega vpliva na zmanjšanje toksinov C. difficile, kljub delnemu preživetju probiotičnih bakterij L. casei med prehodom skozi zgornja prebavila.

Podobno zgodbo smo v registru našli tudi za razvpito Activio®. Danone je podal tri vloge za ZT: »pomaga uravnavati prebavo«, »zmanjšuje napihnjenost«, »izboljša želodčno-črevesno udobje«, a jih je pozneje umaknil. 

Kljub tem dejstvom pa lahko zasledimo, da sta oba izdelka še vedno oglaševana po starem. Zakaj gre?

MKGP nam je pojasnil, da v primeru, ko Komisija v postopku ocenjevanja ZT ne odobri, ima proizvajalec 6 mesecev časa, da proizvod s tako trditvijo umakne s tržišča. Velja tudi, da če je bila neka trditev na tržišču pred sprejetjem uredbe, se lahko uporablja do sprejetja skupnega seznama za 13. člen, vendar na odgovornost proizvajalca, ki mora imeti za učinke dokaze! Torej si lahko že predstavljamo novi scenarij, po katerem veliki že nekaj let igrajo to igro. Posplošeno bi bil videti takole: vložiš zahtevo za registracijo kakšne trditve, vmes oglašuješ brez omejitev, nato jo ali sam umakneš ali čakaš, da jo zavrnejo, in imaš še vsaj 6 mesecev časa, ko lahko nekaznovano oglašuješ tisto, česar konkurenca ne sme. 

Težko pričakovani seznam odobrenih zdravstvenih trditev iz 13. člena (na podlagi več kot 44.000 vlog) naj bi predvidoma ugledal luč 31. decembra 2011. Obsegal bo vse ocene razen tistih, ki se nanašajo na zelišča (nejasnosti razmejitve z uredbo EU o tradicionalnih rastlinskih zdravilih). 

ZT s seznama 13. člena bodo lahko uporabljali vsi nosilci živilske dejavnosti, katerih izdelki bodo izpolnjevali pogoje za uporabo takšne trditve, pojasnjuje MKGP. Po drugi strani bo potrošniku znanstvena ocena EFSE zagotavljala, da so trditve na živilih ali v oglasih za hrano in prehranska dopolnila znanstveno utemeljene. Vsekakor bo to dobrodošla pomoč potrošnikom pri izbiri zdrave prehrane. Do sprejetja seznama veljajo pozitivno odobrene zdravstvene trditve, objavljene na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/food/food/labellingnutrition/claims/community_register/health_claims_en.htm

Vendar bodo tudi izjeme. Če gre za izdelek z blagovno znamko ali s trgovskim imenom, ki ni skladen z uredbo, je pa obstajal na tržišču pred letom 2005, se sme še naprej tržiti do 19. januarja 2022. Kot primer navaja MKGP mineralno vodo Radenska, ki ima znak, da varuje zdravje. Inšpekcija v takih in podobnih primerih ugotavlja, ali gre res za obstoj pred 01.01.2005. Torej bodo znova v prednosti tisti, ki so bili glasni že prej, in sicer ne glede na to, ali je bilo to utemeljeno.

Morda bo nova zakonodaja res vnesla nekaj reda, vendar bo očitno pustila tudi dovolj lukenj, da zavajanjem še zdaleč ne bo konec. 

Kar lahko naredite sami, je to, da ne dopustite, da vas zagrabi naravna težnja po hitrih rešitvah, ki vam jih obljubljajo ZT na izdelkih – tudi ne takrat, ko bo na voljo seznam 13. člena! Namesto tega raje zmanjšajte vnos nezdravih maščob, sladkorjev in soli ter pojejte več ekološkega svežega sadja in zelenjave. Takrat vas ne bo nihče prinašal naokoli, niti ne sami sebe!

Opomba: Prevod zdravstvenih trditev iz angleščine ne odraža nujno primernega izraza v slovenščini oziroma prevoda strokovnjaka lingvista.

Viri: