Podobno kot vse več ljudi ugotavlja danes, je ugotavljal tudi Alfred Vogel. Človek zboli, ko zanemari svoje zdravje z neustreznim načinom življenja. Alfred Vogel je do teh spoznanj prišel tudi ob opazovanju pojavnosti tuberkuloze. Ugotovil je, da statistike ne držijo povsem – trditev, kot je, da se je tuberkuloza pojavljala tam, kjer ni bilo ustrezne zdravstvene osveščenosti, ne drži, saj se je pojavljala tudi tam, kjer je bila osveščenost visoka. Prav tako trditev, da se je tuberkuloza pojavljala le v vlažnih krajih in da je v krajih z veliko sonca, kot je, denimo, Grčija, ni bilo, ne držijo – tudi ta država se je namreč otepala tuberkuloze. Tudi trditev, da v višinskih gorskih predelih ni bilo tuberkuloze, ne drži, saj so jo našli tudi tam. Zato ne preseneča dejstvo, da so se mnogi oboleli za tuberkulozo hodili zdravit, denimo, v Švico, niso pa vedeli, da je tudi v Švici možno najti veliko tuberkuloznih ljudi. Kako je torej to mogoče?

Na težavo bolezni je torej treba pogledati širše, saj na pojavnost obolenja, kot je, na primer, tudi tuberkuloza, vpliva več dejavnikov, ki pa so seveda sestavni del našega načina življenja. Bolezen nastane torej tudi zaradi neustrezne enostranske prehrane s preveč beljakovinami, mesnimi konzervami in denaturirano hrano, kot sta, denimo, beli sladkor ali bela moka, zaradi slabega zraka bodisi v domačem okolju, na delovnem mestu itd. Preberite torej, kaj je za krepitev organizma, ki je osnova za preprečevanje raznih obolenj, svetoval Alfred Vogel. Kajti čim bolj naravno bo človek živel, tem bolj bo okrepil svoje zdravje in se obvaroval tudi prehladnih obolenj.

Hrana za krepitev organizma naj vsebuje dovolj kalcija in vitaminov. Zaželeno je uživati veliko solate, zeljnate solate, korenjeve solate, regratove solate in drugih, ki vsebujejo veliko mineralov in vitaminov, zlasti pa kalcija.

Od sadežev so dobrodošle jagode ali izvlečki rdečih jagod, ki vsebujejo mnogo kalcija, pa tudi pečkasto sadje glede na letni čas. Koščičastemu sadju se raje izogibajte. Pomembno in potrebno je jesti naravno hrano, na primer jedi iz neluščene pšenice, rži in naravnega riža. Tako si opoldne večkrat privoščite naravni riž, krompir in žitne jedi z dušeno zelenjavo in veliko presne solate. Omejite pa tudi na masti pripravljene jedi, raje občasno pripravite teletino ali govedino na žaru. Izogibajte se klobasam in svinjini.

Med sladkorji izberite raje trsni in ne beli sladkor, še boljši so med, grozdni in sadni sladkor, ki ga zaužijemo z grozdjem ali rozinami. Te vrste sladkorja se namreč hitro pretvorijo v glikogen. Tudi bolna jetra lažje izkoristijo sadni sladkor. 

Izbrati moramo tudi dobre maščobe. Za krepitev imunosti nikakor niso dobre živalske maščobe ali strjene maščobe. To so, na primer, svinjska mast, margarina itd. V poštev pridejo nerafinirana olja, sveže nasoljeno maslo, mandlji in orehi.

Jedi začinjajmo s šetrajem, s timijanom, z majaronom, z baziliko, s koriandrom, skratka s priljubljenimi vrtnimi začimbami. Ne jejmo skupaj sadja in zelenjave, saj nas utegne napihovati.

Dobrodošli so naravni pripravki kalcija, kot je npr. Urticalcin (dobite ga, na primer, v sosednji Avstriji), nadalje tudi pripravki kremenčeve kisline. Prav tako so dobrodošli naravni pripravki za povečano tvorbo imunih in obrambnih snovi. 

Kadar pa je naše telo že precej oslabljeno, mu je dobro pomagati tudi z naravnimi antibiotiki. Na ta način lahko oslabljeni organizem varujemo in mu pomagamo pri krepitvi. Vogel je na osnovi lastnih izkušenj z bolniki ugotovil, da je ob rednem uživanju hrena, kapucinke, navadne kreše in vrtne kreše telo postalo mnogo odpornejše in manj dovzetno za katarje in infekcijske bolezni. Ko boste torej načrtovali zasaditev vrta, ne pozabite na navedena zelišča! Kombinacijo teh zelišč pa najdete tudi v zeliščni soli Trocomare, ki jo je za te potrebe razvil Alfred Vogel. Uporabljajte jo na obloženih kruhkih, solatah, ..., nikakor pa je ne kuhajte, saj s tem uničite predvsem antibiotike.

Tudi z nego kože lahko svojemu organizmu pomagamo pri krepitvi. V ta namen je dobro kožo vsak dan skrtačiti, tako da rahlo pordi. Po krtačenju jo natremo s šentjanževim oljem ali z oljem za nego kože, ki vsebuje tudi šentjanževo olje. Če tega nimamo, je dobrodošlo tudi oljčno olje. Z oljem natremo kožo vsak drugi ali tretji dan. Paziti moramo, da nimamo nikoli hladnih nog. Če imamo s tem težave, sta dobrodošli nožna kopel in masaža.

Pazimo tudi na dobro delovanje črevesja. Ob prebavnih motnjah hitro ukrepajmo, saj te organizem izčrpajo. Ob zapeki so, na primer, dobrodošla zmleta lanena semena, ob driski ovseni kosmiči, črevesno floro pa učinkovito okrepimo z rednim uživanjem navadne sirotke ali koncentrirane sirotke – Molkosan. 

Poznano je, da bivanje v hribih deluje blagodejno na naše zdravje. Zato si to blagodejno kuro privoščimo, če si jo le lahko. Kdor ni sposoben planinariti, naj uživa v dobrem morskem zraku. Ne zadržujmo pa se v bližini tovarn ali avtocest, skratka tam, kjer je zrak onesnažen. Dobrodošle so tudi dihalne vaje, seveda tam, kjer je zrak čist.

Ne pozabimo tudi, da visoka duševna zavest preprečuje bolezni, bolnemu pa pomeni že polovico zdravja. Zato ne bo slabo, če se bodo zdravniki z bolniki pogovorili tudi v tej smeri, če jim je že bila zaupana njihova usoda.