Skupaj razkrivamo

28.11.2011

Sonček se skriva v oranžni barvi

Narava res na vse načine namiguje, kje so rešitve proti novembrski sivini. Če si ogledamo, kje se skriva največ antioksidativnih vitaminov, kot so A, E, C itd., pridemo do oranžne barve. 
Korenček, rumene buče, marelice, mango, cvetovi ognjiča, rakitovec, pomaranče, mandarine, … Za vse je značilna oranžna barva, ki prihaja od karotenoidov.
 
Gre za široko skupino naravnih pigmentov, ki se v rastlinah izražajo pretežno skozi rdečo, rumeno in oranžno barvo. Najdemo pa jo tudi v temno zeleni zelenjavi in algah. Znanost je že dolgo nazaj ugotovila blagodejne učinke beta karotena, zaradi česar so to obliko dodajali mnogim prehranskim dopolnilom in kozmetičnim pripravkom. V zadnjem času pa vse več raziskovalcev svari, da karoteni niso »solo umetniki« in da svoje delovanje veliko bolje dosežejo, če so v skupini. Še več, kar nekaj študij potrjuje, da izolirani beta karoten v telesu deluje oksidativno in ne antioksidativno, kot bi si želeli. 

Zato je dobro iskati karotene v neizoliranih oblikah – takšnih, kot jih najdemo v presnem sadju in zelenjavi, sokovih in naravnih izvlečkih. Tam najdemo alfa-, beta- in gama-karotene, likopen, lutein, zeaksantin, astakstantin in druge oblike, ki jih znanstveniki »na sveže« odkrivajo. Do zdaj so jih identificirali več kot 600, od tega pa se jih vsaj 50 v telesu obnaša tudi kot provitamin vitamina A. 

Kako delujejo?
Kot že navedeno, je najbolj znana lastnost karotenoidov, da se v telesu obnašajo kot provitamin. Povedano drugače, telo iz njih ustvarja vitamin A. Ob tem so karotenoidi tudi zelo pomembni antioksidanti. V zadnjih letih se kar vrstijo študije, v katerih ugotavljajo njihove učinke na zaviranje procesa propada in staranja celic, preprečevanje raka ter krepitev imunskega sistema. 

Sodobna spoznanja nakazujejo, da imajo karotenoidi pomembno vlogo tudi pri medsebojni komunikaciji med celicami. S tem preprečuje degenerativne poškodbe, ki jih utegnejo povzročati hormonski motilci. 

In kako to čutimo v vsakdanjem življenju?
Praviloma z novembrom veliko ljudi opazi, da jim začne pešati vid. Hitreje začutijo utrujenost, koža je videti bolj suha in siva, tudi oči so brez leska in utrujene, prebava pa se upočasni. 
Vse navedeno dejansko prihaja iz pešanja jeter, ki v novembru vstopajo v svoje najbolj težavno obdobje v letu. Zunanjih strupov prihaja vse več, spodbude sonca in sveže hrane, ki pospešuje razstrupljevalne procese, pa ni pričakovati. 
In ker se tega ne zavedamo, začnemo ponavadi prav takrat »odganjati slabo voljo« z več kave, več sladicami, več maščobami, … In tako »vrag dobi mlade«. 

In kaj lahko storimo?
Namesto krompirja zaužijmo čim več rumenih buč in korenčka.
Bolj pogosto začnimo uporabljati olja, ki imajo visoke deleže linolne in linolenske kisline – saj imajo te električni naboj in valovanje, ki je podobno sončnemu. (Laneno, konopljino, ričkovo, osatovo, boragino, svetlinovo olje itd.) 

Navadimo se v juhe, enolončnice, kaše in paštete dodajati zmleta semena pegastega badlja, ki spodbuja hitro regeneracijo celic jeter. 
Izogibajmo se jedem, ki bodo dodatno ohromila jetra (alkohol, hidrogenizirane ali rafinirane maščobe, strupi, zdravila itd.).

V negi kože pa je pravi čas za kakovostna naravna olja, v katerih je veliko sonca. 
V kozmetiko, kopeli in izparjevalnike dodajamo tudi spodbujevalne vonjave citrusov, ki prebujajo in v naše telo prinašajo sončna valovanja. 

Ključne besede:
oranžna barva, karotenoidi, naravni pigmenti, beta karoten, provitamin A, razstrupljanje, citrusi

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: