Človek je zelo zapleteno bitje. Še najbolj mehanicistične teorije o tem, kako delujemo, niso kos razložiti nešteto procesov, ki v vsakem trenutku uravnavajo odziv našega notranjega sveta na zunanje dogajanje. Lahko si le predstavljamo, kako se vse še dodatno zaplete, ko smo pred dodatnimi pritiski, ko „pokamo po šivih” in se vsem obveznostim dodajo še razgreta čustva. Kako vse to spraviti v red?

Dolgo smo zmotno menili, da vemo, v katero smer je treba sistem naravnati, zato smo si poskušali pomagati s pomirjevali ali pa s poživili. Izkazalo se je, da smo pogosto brcnili v temo in da izbrani pripravki niso dosegli želenega cilja. 

Kako si pomagati, če še sami ne vemo, ali je želodec preveč skrčen ali preveč ohlapen, ali stres v nas izziva preveč adrenalina ali – ravno nasprotno – blokado njegovega delovanja. Ljudje smo si različni in vsi se ne odzivamo enako. Ali je sploh možna dobra izbira?

Narava je na našo srečo veliko bolj pametna, kot smo ji pripravljeni priznati. In prav v trenutkih, ko smo v „pat položaju”, „zmleti”, „ožeti”, „dotolčeni”, …, imamo možnost spoznati njene moči. Veliko je rastlin, ki se v našem telesu obnašajo tako, da svoje delovanje prilagajajo našim potrebam. Veliko jih najdemo med začimbami, o katerih smo že toliko pisali. 

Tako bo ingver vedel, ali je vaš želodec preveč živčen in ga je treba umiriti ali pa je že „dvignil roke nad vsem” in je treba pospešiti njegovo delovanje. 

Podobno delujejo tudi semena koromača. 

Ameriški slamnik, pripravljen po načelih Alfreda Vogla, pa je odličen dirigent na področju imunskega sistema. Skozi desetletja so ga zmotno uvrščali v imunostimulanse, zaradi česar je bila tudi stroka zadržana, saj je obstajala možnost, da lahko škoduje v primerih avtoimunskih bolezni. Izbruh prašičje gripe pa je bil dobra priložnost, da ameriški slamnik na delu dokaže, da je predvsem imunomodulator. Pri hudo obolelih je zmanjševal (in ne povečeval) imunski odziv ter jim tako blažil simptome. Da spomnimo, težava pri prašičji gripi je bila prav v tem, da se je imunski sistem pri nekaterih ljudeh preveč burno odzval, zato jih je pretirano izločanje sluzi dušilo in so imeli težave s pljuči.

Tudi najnovejše klinične študije (Effects of Echinaforce on the Immune System, Ritchie M, Gertsch J, et al. Phytomedicine 2012) dokazujejo, da ameriški slamnik v pripravku Echinaforce deluje imunomodulatorno. Kar pomeni, da je dokazano v skupini študentov s šibkim imunskim sistemom povečeval raven imunskih mediatorjev, ki spodbujajo imunski sistem, da se učinkoviteje bori proti okužbam. Medtem ko v skupini študentov s krepkim imunskim sistemom ravni imunskih mediatorjev ni povečeval in tako tudi ni po nepotrebnem spodbujal imunskega sistema. Echinaforce je zato zelo učinkovit tako kurativno kot preventivno. Prav posebej pa je priporočljiv kot varna dolgotrajna preventiva (4 mesece), npr. v hladnih mesecih, za vse, ki imajo oslabljen imunski sistem, ki letno zbolevajo več kot trikrat za prehladom ali gripo, za kadilce, ostarele in otroke. Preventiva je smiselna tudi za vse, in sicer v času, ko so pod stresom, ko premalo spijo, ko se želijo zaščititi pred že obolelo osebo, itd. 

Nekatere snovi nas notranje uravnavajo še bolj natančno in so sposobne posegati tudi v naše hormone.

 Med takšne pripravke, ki krepijo naše telo in harmonizirajo hormonski sistem, uvrščamo korenino maca, matični mleček in ašvagando. 

Kako jim uspe nekaj tako zapletenega?

Mnoge rastline so bile svoje zmožnosti prilagajanja prisiljene „trenirati” v ekstremih pogojih. Tako večina močnih adaptogenov prihaja z območij, za katera so značilne ekstremne podnebne razmere. Te pa silijo rastlino, da se zelo hitro odziva, regenerira, reorganizira in tudi zdravi samo sebe.

Med takšne rastline lahko uvrščamo žen šen, rožni koren, medicinske gobe, ašvagando (indijski ginseng), shisandro, …

Korenina žen šena (ginseng) ima najbolj zajeten dosje preverjenega kliničnega delovanja. Celo v poskusih, ki jih opravlja zahodna medicina, je žen šen potrdil svoja tradicionalna področja uporabe in adaptogeno delovanje. To pomeni, da izboljšuje sposobnost organizma, da se prilagodi na neugodne razmere. Dodatno pa se to opazi pri boljši koncentraciji ter večjih močeh in odpornosti organizma na okužbe. Prav posebej je dragocen za ljudi, ki kot posledico stresa čutijo tudi težave v presnovi. Žen-šen ugodno vpliva na presnovo, izkoristek zaužitih snovi je boljši in telo se bo manj zakisalo.

Za blaženje stresnih odzivov pa se je zelo dobro izkazala korenina Rhodiola rosea (rožni koren). Značilnost te rastline je, da lahko že v začetni fazi posega v izločanje stresnih hormonov, ki silijo telo v pretirano porabo dragocenih snovi. 

Zato posredno rožni koren pomaga pri koncentraciji, utrujenosti in padcu odpornosti ter preprečuje, da bi nas izredni napori „skurili”. 

Ganoderma lucidum je najbolj raziskana medicinska goba na svetu. Vsebuje številne bioaktivne učinkovine, ki telesu pomagajo, da se lažje prilagodi na stresne situacije. Podpira normalne presnovne funkcije, vzpostavlja ravnotežje ter poveča odpornost telesa na fizikalne, kemijske in biološke stresorje. Z njenim uživanjem se zmanjša škodljiv vpliv stresa na telo, izboljša splošna odpornost, poveča sposobnost za delo in delovna storilnost, zmanjša utrujenost in ohranja energija v stresnih situacijah. Oljne kapsule Ganoderme lucidum se zato z velikim uspehom uporabljajo tudi kot podpora standardnim terapijam ob težkih obolenjih, kakršno je npr. rak. Številne študije tudi dokazujejo, da se z njeno pomočjo celo zmanjša tveganje za napredovanje težkih obolenj.

Ashwaganda – ašvaganda (latinsko Withania somnifera) velja v ayurvedi za eno izmed najbolj cenjenih in uporabnih zelišč. Sveža korenika naj bi po vonju spominjala na prepotenega konja, po čemer je rastlina tudi dobila ime: ashwa namreč v sanskrtu pomeni konj, gandha pa vonj. V indijski ayurvedi se ašvaganda uporablja kot adaptogen, snov, ki v organizmu vzpostavlja ravnovesje in ga na ta način krepi na vseh ravneh. Seznam težav, pri katerih se ašvaganda tradicionalno uporablja, je dolg. Na primer, blaži motnje živčevja, pomirja in pomaga pri nespečnosti, deluje kot afrodiziak, obnavlja vse vrste tkiva, deluje protibakterijsko in protivirusno, blaži vnetja, zmanjšuje odzive telesa na stres, pomaga pri depresiji in tesnobi. V zadnjih letih pa so bili njeni pozitivni učinki na nekatera bolezenska stanja tudi znanstveno potrjeni. Na primer, ašvaganda dokazano krepi kognitivne sposobnosti mišljenja, izboljšuje spomin in koncentracijo. Obenem ne deluje poživilno, temveč pomirja, saj se lahko veže na tako imenovane receptorje GABA v živčnih celicah, kar povzroči umiritev živčevja. Novejše raziskave poročajo tudi o tem, da vpliva na obnavljanje živčnih sinaps v možganih. Določene snovi vzpodbujajo rast dendritov, delov živčnih celic, ki so odgovorni za sprejemanje signalov iz drugih delov živčevja, zato je ašvaganda zanimiva tudi za znanstvenike, ki se ukvarjajo z Alzheimerjevo boleznijo, kjer gre za degeneracijo živčnih celic. Ašvaganda tudi dokazano ugodno vpliva na stanje tesnobnosti in depresije. Po poročilih raziskave iz leta 2000 naj bi vsakodnevno uživanje ašvagande delovalo podobno kot konvencionalno zdravilo lorazepam, vendar brez stranskih učinkov.

Shisandra (Wu Wei Zi = sadež petih okusov) je eno izmed najpomembnejših zelišč tradicionalne kitajske medicine, kjer se v različne namene uporablja že od začetka kitajske civilizacije. Plod shisandre v sebi združuje vseh pet okusov: sladko, grenko, kislo, pekoče in slano. Obenem naj bi se v njej mešalo vseh pet osnovnih elementov: ogenj, voda, zemlja, les in kovina. Shisandra ima med vsemi zelišči enega izmed najširših spektrov delovanja. S svojimi petimi elementi neguje pet (po kitajski medicini) najpomembnejših organov človeškega telesa: srce, jetra, vranico, pljuča in ledvice. Krepila naj bi Qi, življenjsko energijo, ter s tem vračala vitalnost, zdravje vseh organov in spolno moč. Kitajski zdravilci jo uporabljajo za blažitev kašlja, proti nespečnosti in nočnemu potenju, za blažitev slabosti in fizične šibkosti. Veliko učinkov, o katerih poroča kitajska medicina, je bilo tudi znanstveno potrjenih. Še posebej ruske znanstvenike je pritegnil vpliv shisandre na organizem, saj so jo s pridom uživali ljudje ljudstva Nanai na skrajnem ruskem vzhodu. Kot izrazito lovsko usmerjenemu ljudstvu jim je shisandra ponoči zagotavljala ostrejši vid in jim omogočala, da so lahko zdržali brez hrane in vode čez dan. Ruske raziskave iz 40 let prejšnjega stoletja so potrdile, da shisandra okrepi fizično vzdržljivost in omili stresne odzive telesa na različne neugodne razmere, kot so vročina in opekline, mraz in ozebline, vnetja in zastrupitev s težkimi kovinami. Pokazal se je tudi blažilen vpliv na različne zdravstvene težave, kot so težave z živčevjem, hormonska neravnovesja, srčno-žilna obolenja, prebavne težave, ateroskleroza in povišan krvni sladkor.

Shisandra deluje kot učinkovit adaptogen, kar pomeni, da pomaga telesu pri prilagajanju na različne stresne dejavnike. Blaži nervozo in druge psihične težave, pomaga pri pozabljivosti in razdražljivosti, povečuje koncentracijo in usklajuje telesne gibe. 

Pripisujejo ji tudi lastnosti afrodiziaka, saj krepi libido, pri moških povečuje vzdržljivost, pri ženskah pa povečuje prekrvavitev in vzdraženost spolnih organov. Ena izmed glavnih učinkovin je shisandrin, fitoestrogen iz skupine lignanov. Lignani nasploh delujejo kot močni antioksidanti in protirakavo, shisandrin pa ima dokazano tudi protivirusno delovanje ter krepi zdravje jeter in živčevja. V raziskavah je shisandrin z vezavo aktiviral dva tipa molekul, ki v telesu skrbita za obrambne odzive telesa, s čimer je bilo dokazano, da uživanje shisandre krepi imunski sistem in obrambo telesa pred tujki.

Stres je neločljivo povezan tudi z oksidativnim stresom. Gre za povečano delovanje prostih radikalov, ki lahko poškodujejo naše celice in celo povzročijo okvare na genskem zapisu. Zato je za blaženje posledic stresa pomembno, da uživamo več snovi, ki delujejo antioksidativno. Vsi navedeni adaptogeni delujejo obenem tudi kot dobri antioksidanti. 

Nekatere snovi pa so pri tej nalogi še posebej dobre. Npr. acai jagode vsebujejo kopico snovi, ki delujejo antioksidativno – vežejo škodljive proste radikale in tako zmanjšajo možnost pojava hudih obolenj. 

Goji jagode, poznane v tradicionalni medicine Mongolije, Tibeta in Kitajske, prav tako vsebujejo visok odstotek antioksidantov. Vsebujejo, na primer, 500‑krat več vitamina C kot pomaranče. Zato so nepogrešljive tudi za krepitev imunosti. Skoraj 4.000‑krat več antioksidantov, kot jih imajo borovnice, pa najdemo, denimo, v presnih kakavovih zrnih. 

Abigenol, izvleček iz skorje slovenske bele jelke, je dokazano eden izmed najmočnejših antioksidantov, kar jih lahko najdemo v naravi. Zaradi svoje antioksidativne moči zaščiti organizem pred negativnimi vplivi oksidativnega stresa, pred posledično porušenim ravnovesjem celičnega metabolizma. Polifenoli v abigenolu delujejo antioksidativno in tudi protivnetno. S protivnetnim delovanjem in z aktiviranjem imunskega sistema pomagajo organizmu pri hitrejši regeneraciji, zlasti ob porušenju ravnotežja v organizmu zaradi delovanja različnih stresorjev. Učinek je upočasnjeno staranje, upočasnjen razvoj degenerativnih obolenj in ohranjanje zdravja z optimiziranjem delovanja organizma.

Če bi spoznali in uporabili vsaj delček pomoči, ki nam jo ponuja narava, bi bila naša življenja veliko lažja, vsem naporom navkljub.

Vse navedene dragocene snovi bodo lahko v pomoč le pod pogojem, da ste dobro hidrirani. Vsak stresni dogodek iz telesa ožame vsaj pol litra vode in tako naredi naše celice še bolj dovzetne za poškodbe. Obenem pa postane tudi ožilje bolj podobno suhi strugi, zato dobra hranila ne morejo priti do celic in pravočasno odpraviti poškodb. 

Zato ob povečanem stresu ne zadostuje zgolj povečan vnos dobrih hranil in superživil. Obvezno povečajte tudi vnos kakovostne vode. Čim bolj čiste, čim bolj žive in čim bolj zavestno zaužite!