Pred kratkim smo prejeli eno najlepših daril. Prijatelji so nam ob obisku poklonili škatlico nadvse preprostih, doma izdelanih žitnih kroglic. Kar se nas je zelo dotaknilo, niso bile izbrane sestavine ali izjemen okus. Te kroglice so vsebovale neskončno ljubezni, ki so jo vanje vdahnile tudi nežne otroške ročice, in posvečenost trenutku, v katerem so jih prijatelji pripravili z mislijo na nas. Čeprav smo jih hitro pojedli, radost v srcu še kar traja.

Vstopili smo v čas, ki ga marsikdo dojema kot najbolj pravljično obdobje leta. Ko se iskri tisočero lučk in iz vsakega vogala diši po pecivu, si trgovci veselo manejo roke. Toda, ali je res čar v tistem, kar kupimo?

V mali dnevni sobi petega nadstropja strnjenega blokovskega naselja nad razprostrto oguljeno kuharico ždi pet malih glav in zasanjano zre v mamljive piškote na porumenelih fotografijah. Jan bi najraje te, Mitja one, Jakob tiste na dnu, Manca se ne more odločiti med tremi, Maša bi rada vse. Mama Jana v kuhinji na hitro pogleduje po sestavinah in žalostno ugotovi, da ji manjka orehov, lešnikov in nekaj sladkorja. Odkar je brez službe in živijo z eno majhno plačo, je postala zelo iznajdljiva. Očka vpraša, ali bi se mu prileglo pivo s sosedovim Mirkom, in že kliče sosedo, da jo poprosi za manjkajoče sestavine ter ji obenem predlaga, da skupaj preživijo mrzel zimski večer. 

Ko očka Mirko in Tomaž kar na balkon potisneta oba fotelja, iz majhne dnevne sobe naenkrat ustvarita dovolj prostora za šest otrok in štiri odrasle. Mamici izpraznita klubsko mizico, jo pogrneta z belim prtom in nanjo zložita sestavine, ki sta jih prinesli vsaka iz svoje kuhinje. Starejši otroci seštejejo, koliko imajo moke, sladkorja in ostalih sestavin, mlajši iz kuhinje prinesejo kuhalnice, modelčke in druge pripomočke. Očka ugasneta brneč televizor, v katerega že nekaj časa nihče več ne zre, in po moško zapovesta, da bodo spekli vseh pet vrst piškotov in morda še kakšne za povrh. Kako se zasvetijo Mašine oči in kakšna vzhičenost popade vseh ostalih pet otrok! Mami hitro zgneteta eno testo za drugim, otroci kot pridne miške pomagajo izdelovati piškote, očeta pa ob pivu v kuhinji mirno pazita na pečico, da speče ravno prav zapečene piškotke. Zdi se, kot bi se vsi ujeli v neskončno brezčasje, v kateri je ena sama radost, posvečenost in mir. Tudi najmlajši ostanejo budni vse do konca in po treh urah je na mizi nekaj kilogramov slastnih piškotov. Otroci drug za drugim mojstrsko preskušajo vse vrste piškotov in se nikakor ne morejo odločiti, ali so boljši cimetovi, mandljevi, čokoladni, vanilijevi ali pač medeni. Pa vi, katere imate najraje?

Človeški razum je kot vodnjak z nešteto izgovori, ki nikoli ne usahne. „Nimam časa, nimam sestavin, ne znam, nikoli mi ne uspe, predrago je, ne splača se, tega nihče ne bo jedel, v trgovini je ceneje, ne ljubi se mi, tako in tako ne maram sladkega, z mojo plačo mi pa tega res ni treba početi, to ni delo za moje fine nohte, ...“ Škoda dragocenega prostora za prazne izgovore. Poskusimo odpreti svoja srca in črne misli povoziti z navdihujočimi dejanji. 

Namenimo dragocen prosti čas sebi, svojim otrokom, prijateljem in ne hladnim nakupovalnim središčem. Ustvarjajmo. Vdihnimo dušo svojim izdelkom, naj bo to pecivo, voščilnice ali igrače, ki jih naredimo skupaj z otroki. Uživajmo v vsakem trenutku nastajanja in se ne obremenjujmo s končnim izdelkom. Izklopimo razum. Izklopimo razum! Živimo v tem trenutku, zdaj! 

Zakaj so bili babičini piškotki najslajši? Je bila v njih boljša moka, več mandljev, je bila Luna prava? Če verjamete v to, da se vam smehlja izza oblakov, se ozrite v nebo in videli boste, da vam žuga s prstom! Vaši piškoti bodo prav taki, ko bo v njih vsa vaša ljubezen in posvečenost. Predstavljajte si, da med gnetenjem testa ne mislite na službo, med valjanjem ne karate svojih bližnjih, med izrezovanjem se ne jezite na soseda, ki je spet parkiral na vašo zelenico. Kaj pa, če bi koga izmed navedenih oseb kar povabili k skupnemu ustvarjanju? Dovolite, da se vaša kuhinja spremeni v čarobno delavnico, pekarno in slaščičarno ter povabite vanjo vse, s katerimi želite poglobiti svoje odnose. Morda pa bodo te iste osebe povsem drugačne, ko jim boste poklonili škatlo takšnih piškotov. 

Dobre kuharice pogosto pravijo, da je za dobro potico potrebna najboljša moka. Gotovo je v tem precej resnice. Ko pripravljamo sladice za svoje ljube, so kakovostne, polnovredne, sveže mlete in ekološke sestavine nedvomno zelo pomembne. Z izbiro takšnih telesa ne obremenjujemo s toksičnimi ostanki različnih sredstev, ki so pogosta v konvencionalni pridelavi. Vendar pa je izbira sestavin šele vstopnica na koncert, ki ne zagotavlja, da boste glasbo resnično začutili. To se lahko zgodi šele takrat, ko delate z radostjo, odprtega srca, s hvaležnostjo. Povsem enako velja za uživanje jedi. Kako se počutite, ko jeste v ihti? Kako pa vam poje srce, ko jeste počasi in umirjeno v krogu svojih dragih? Ali veste, da lahko hrano pred zaužitjem tudi energijsko očistite? Na primer z „molitvijo”, ki jo izrečete pred obrokom, saj je to zahvala in posvetilo Bogu, ljubezni, svetlobi, vesolju (kakor koli to želite poimenovati). Tako hrana, ki je pred vami, preprosto ni več enaka kot trenutek pred tem. In kdaj bi bil primernejši začetek za vse navedeno kot prav v čarobnem decembru, v katerega smo pravkar vstopili? Na koncu še prijazno povabilo k peki katerega izmed naslednjih preprostih in preizkušenih piškotkov. Resnično vrednost pa bodo dobili, ko jih boste ustvarili ali podelili s svojimi dragimi. 

Odkar nam je Sanja na Hvaru zaupala ta preprosti recept, ga vedno znova uporabljam. Zapomniti si je treba le razmerje med glavnimi sestavinami: štiri enote moke, dve enoti maščobe in ena enota sladkorja. Različne začimbe in dodatki pa iz njih ustvarijo tisoč in eno variacijo. Ena takšnih v nadaljevanju:

500 g pirine moke 

250 g kakovostne maščobe (Če želite prhke piškote, uporabite naravno margarino Vitagen, če želite, da so bolj trdni, pa maslo ali naravno margarino Gourmet)

125 g kakovostnega trsnega sladkorja, javorjevega sirupa ali kakšnega zdravega slada

Dodatki:

100 g mandljevih lističev

1 žlička kardamoma v prahu

nastrgana lupinica dveh ekoloških limon

Stopimo maščobo in v njej stalimo sladkor. Dodamo začimbe. V moko z rokami nadrobimo mandljeve lističe in primešamo maščobo s sladkorjem in začimbami. Zgneteno testo takoj razvaljamo in iz njega izrežemo poljubne figurice. Pečemo jih približno 15 minut na 140–150 stopinj Celzija. Drugi način je, da testo pripravimo brez mandljev in nato v vsak piškot z vseh strani pritisnemo mandljeve lističe, da se prilepijo nanj.

Takšne piškote prodajajo skoraj na vsaki ekološki tržnici. Recept si izposojam v odlični kuharici Božanske sladice. 

500 g pirine moke

250 g kakovostne maščobe (npr. maslo, bio margarina)

70 g trsnega sladkorja

20 g bio kvasa

sok

nekaj mleka

marmelada

Sladkor raztopimo v toplem mleku in zmes ohladimo. Moko in maščobe zdrobimo v enakomerno zmes. Kvas raztopimo v mešanici mleka in sladkorja. Zgnetemo ne premehko testo. Zavitega v čist prtič položimo za eno uro v hladilnik. Nato ga ponovno zgnetemo, tanko razvaljamo, izrežemo kroge in jih napolnimo s poljubno marmelado. Na vsak košček damo malo marmelade in testo zapognemo v polkrog. Blazinice po robu stisnemo z vilicami. Pečemo pri 180 stopinjah Celzija približno 20 minut. 

Za ljubitelje čokoladnega in zmerno sladkega. Zelo spominjajo na Gran Cereale. Avtor recepta je Matjaž Kološa.

250 g polnozrnate pšenične ali pirine moke

100 g ovsenih kosmičev

100 g lešnikov

150 g rozin

150 g drobno narezanega korenčka

150 g bio margarine

100 g trsnega sladkorja

1 dcl soka svežih pomaranč

100 g bio kakava v prahu

1 žličko vanilije v prahu

po želji tudi cimet, kardamom in ingver

1 žličko vinskega kamna

ščepec soli

Kosmiče prelijemo s pomarančnim sokom. Lešnike in oprane rozine za nekaj ur namočimo v vodi. Lešnike po namakanju odcedimo in grobo zmeljemo. Rozine zmeljemo v kašo. V mešalniku ali ročno pregnetemo maščobo ter postopno dodajamo začimbe, sladkor, mlete lešnike, rozine, nariban korenček, namočene kosmiče in na koncu še moko, ki smo ji prej primešali kakav, vinski kamen in sol. Dobro pregnetemo in pustimo počivati uro ali dve. Piškotke oblikujemo v kupčke in jih pečemo 20–30 minut pri 170 stopinjah Celzija.