Skupaj razkrivamo

14.12.2012

Ekološka naselja so prihodnost
Besedilo: Nara Petrovič

- Vse težave, s katerimi se sooča človeštvo, je možno rešiti na ravni vasi. – Kosha Joubert -

Da bi naša družba zares dozorela, potrebuje kulturni in miselni preskok. Že Einstein je dejal, da bistvenih težav ni mogoče rešiti na isti ravni razmišljanja, na kateri smo jih ustvarili. K sreči skozi vse večje špranje v sistemu že piha svež veter ustvarjalnosti novih generacij.

Nekateri pravijo, da je svet ovila kriza politike, gospodarstva in etike. Toda beseda „kriza” označuje le zlahka ozdravljivo bolezen, ki ni nič drugega kot opozorilo, da nečesa ne delamo v skladu z anatomijo družbe. Če družbi dopustimo, da uporabi lastni imunski sistem, bo zlahka odpravila bolezen.

Če vztrajamo pri zahtevah po večnem političnem polarizmu, eksponenčni gospodarski rasti in tržni „etiki”, bo družba iz leta v leto vse bolj bolna. Da lahko to presežemo, je treba družbo osvoboditi nesmiselnih pritiskov, ji pustiti dihati – in postopoma bo dosegla zdravje, kakršnega si zdaj ne moremo niti predstavljati. Posledično bodo izredno stopnjo zdravja dosegli tudi ljudje, ki jo sestavljajo.

Ni se nam treba truditi na silo; evolucija že poteka, nič je ne more ustaviti. Celo zadržani konservativci govorijo o trajnostnem razvoju, socialni in zdravstveni varnosti, ekologiji, ... Družba tako počasi, vendar zanesljivo dozoreva.

Dopustimo ustvarjalnost
Resnična ustvarjalnost vedno prestopa meje. Največji umetniki in znanstveniki v zgodovini so bili brez izjeme (r)evolucionarji. Prinesli so spremembe, ki so premaknile ustvarjalnost na novo raven zrelosti, bolj skladno s prihodnostjo, h kateri se je družba razvijala.

V katero smer pa stopa sedanja družba? Vse bolj jasno je, da je trajnostna kultura bivanja edina prihodnost, ki nas lahko navdaja za optimizmom. Beseda trajnostno prihaja v ospredje, saj vidimo, da si uničevanja preprosto ne moremo več privoščiti; kulturo vse bolj dojemamo kot živ, neposreden odnos do okolja in ne le posredno, subjektivno poustvarjanje doživetega; bivanje je nekaj, kar je prepolno življenja in ne le životarjenja.

Ustvarjalnost preprosto mora biti konkretna, uporabna, celo preživetvena. Nič čudnega, da so glavne nosilke trajnostne kulture bivanja ekološka naselja. Za zdaj so še majhna, toda nezadržno rastejo in se množijo ter segajo celo v mestno okolje. Prinašajo trdnost vezi med ljudmi in veselo trdoživost, ki je bila še do nedavnega znana le najbolj odročnim plemenom sveta.

Vredno je poudariti, da pri tem ne gre za nobeno odrekanje, temveč za uživanje v presežkih narave, ki so povsod okoli nas, le da jih naše oči niso vajene videti.

Premik v glavi
Ob omembi „ekologije bivanja” se ni neumestno vprašati: Kako je sploh mogoče, da danes neekološko bivanje jemljemo kot normalno, eko in bio pa sta nadstandarda, ki si ju vsakdo niti privoščiti ne more? Še več, prav ljudem, ki si ju ne morejo privoščiti, se zdi bio in eko življenje, ki je v ravnovesju z naravnim okoljem, nekaj nazadnjaškega.

Večina ekoloških vasi združuje preprostost in sodobno tehnologijo. Elektriko pridobivajo s sončnimi celicami, vetrnimi generatorji ipd., za transport uporabljajo varčna (med drugim tudi električna) vozila, kolesa in konje, odplake čistijo lokalno z rastlinskimi čistilnimi napravami, s kompostiranjem reciklirajo vso biomaso iz gospodinjstva, opirajo se na sodobne tehnologije pri gradnji, obdelavi surovin, konzerviranju, sušenju, …

Izkušnje iz sveta
Največje evropske ekovasi so se začele kot majhne neopazne pobude, toda v nekaj desetletjih so postale pomembni dejavniki za lokalno gospodarstvo, izobraževanje, turizem, kmetijstvo in okoljevarstvo.

Eno največjih ekovasi v Evropi, Findhorn na Škotskem, sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja osnovala dva posameznika. Ustanovljena je bila na golih peščinah, toda do današnjega dne je zrasla v vaško skupnost več kot tristo prebivalcev. Vas je danes pomembno izobraževalno središče, ki ga obiskujejo ljudje iz vsega sveta. Gole peščine so prebivalci preobrazili v zeleno oazo. V tesni povezavi z lokalno skupnostjo so izpeljali vrsto družbeno koristnih projektov. Fundacija Findhorn že od leta 1998 aktivno deluje v navezi z OZN.

Sieben Linden je ekovas na severu Nemčije z več kot sto petdeset prebivalci. Mnoga izobraževanja, ki potekajo v vasi, financirajo razni programi EU. Zelo aktivni so projekti ekološke gradnje, izrabe alternativnih virov energije in reševanja perečih družbenih vprašanj.
Podobne vasi s sto ali več prebivalci najdemo na Danskem (Dyssekilde, Munksogaard), na Madžarskem (Krishnavolgy), v Rusiji (Kovčeg), v Italiji (Damanhur) in drugje. Te vasi so aktivno povezane z oblastjo in lokalno skupnostjo ter prispevajo k blaginji in demografski stabilnosti navadno ogroženih ruralnih območij. Poleg tega v živahnem naravnem okolju odraščajo radostni otroci.

Kako oživiti zapuščene slovenske vasi?
V Sloveniji je veliko starih zapuščenih vasi, toda na poti sistematične poselitve je neurejeno ali razdrobljeno lastništvo. Pristojni so pri tem menda nemočni. Toda nekje je treba začeti …
Možne poti so: uvajanje podpore zeleni infrastrukturi, arhitekturi in prostorskemu načrtovanju, energetsko učinkoviti tehnologiji, poenostavitvi postopkov za odkup ali zakup zemljišč – ob jasno oblikovanih varovalih pred zlorabo ipd.

Mnogi ljudje bi se želeli pridružiti ekološkim naseljem, saj v njih vidijo odlično alternativo sedanji družbi. Toda redki imajo izkušnje, kaj takšna naselja sploh so. Zato večinoma sanjajo o svojem intimnem kotičku, svoji svobodici in šele nato o skupnosti. Ne vedo, da je bistvo družbe takšno, da je človek najprej bitje skupnosti, šele potem si poišče svoj intimni kotiček. Bivanje v skupnosti je bilo vso zgodovino ena temeljnih človeških potreb, intima pa je nadgradnja te potrebe.

Ker se ljudje tega vse bolj zavedajo, zametki ekovasi vznikajo na mnogih koncih Slovenije, toda potrebujejo še precej podpore, da bi se res razbohotili. Šele čas bo pokazal, ali zares prinašajo rešitve za krizo politike, gospodarstva in etike, že zdaj pa je jasno, da odpirajo izjemne možnosti. V vsakem primeru postavljajo pred preizkus etičnost vrednot, na katerih temelji sedanja družba.

V zares etični, svobodni in demokratični državi državljanom ne bi bilo treba prositi za dovoljenje, da zaživijo človeka dostojno življenje. To bi preprosto storili in postavili državo pred dejstvo. Država bi to objela, saj bi se zavedala, da je sestavljena najprej iz ljudi in šele nato iz pravnih subjektov, torej bi ji bila zdravje in sreča ljudstva pomembnejša od količine pobranih davkov za vzdrževanje javnih služb – ki so, resnici na ljubo, marsikdaj same sebi namen. Namen administracije in birokracije je samo eden: služiti dobrobiti posameznikov, družin in lokalnih skupnosti.

Ekološka naselja vznikajo iz vseh teh in še mnogih drugih spoznanj. Predvsem pa taka naselja ustvarjajo razmere, ki prinašajo izhod iz sedanjih zagat. Duško Radović je lepo povzel: „Če ne najdete izhoda iz sedanje situacije, spremenite situacijo. Obstajajo situacije z izhodom.”

________________________________________
Ekološka naselja in trajnostna kultura bivanja 
Knjiga, ki v lahkotnem slogu prinaša obsežno zbirko pozitivnih zamisli in učinkovitih rešitev. Bralci so o njej rekli, da je kot veliko sočno jabolko ... Da že dolgo niso prebrali nekaj v enem dihu od platnice do platnice ... To ni knjiga za lenuhe, ki hočejo imeti vse postreženo na pladnju; je knjiga za bralce, ki si upajo zapisano prežvečiti, pogoltniti in prebaviti. Nazadnje pa tudi kaj ukreniti v lastnem življenju.

Naročila knjige na: 031/614 898, 059/929 815
e-mail: zarek@siol.net. www.zarek-hc.si

Ključne besede:
ekološka naselja, vas, kriza, družba, ustvarjalnost, bivanje, trajnostno, ekologija bivanja

 

Sorodni članki:

0,3427734

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: