Skupaj razkrivamo

21.1.2009

Uvod v eko-bio gradnjo
avtor: Mateja A. Leskovar, gradbeni biolog

POTREBE po naravni gradnji - nega duše 

Potrebe po zdravem in osebnostno usklajenem bivanju so za razliko od potreb po zdravem prehranjevanju oziroma uporabi naravne kozmetike in oblačil veliko bolj potreba duše kot pa našega telesa. Medtem ko zdrava prehrana deluje v okolju strukture celic, uporaba naravne kozmetike, oblačil oziroma čistil na nivoju površine naše kože, pa kakovost bivanja pomeni predvsem nego naše duše. 

Pri bivanju gre namreč na eni strani za skorajda fizično hotenje po varnem zavetju, na drugi strani pa možnost izražanja našega karakterja oziroma komuniciranja nas samih s svetom skozi izbiro oblik, barv in materialov. Učinki napačne ali prave izbire so torej veliko bolj subtilni in dolgoročni, zato se prevečkrat zgodi, da temu ne posvečamo prave pozornosti.

Ko se kot potencialni graditelj srečujemo z alternativnimi vidiki gradnje, naletimo tudi na vprašanje našega odnosa do okolja – do ekologije gradnje. Če smo prej rekli, da je potreba po naravni gradnji potreba duše po negi, je izbira ekološko neoporečnih gradiv in tehnologij ogrevanja, uporabe voda in recikliranja odpadkov odraz stopnje razvoja našega duha.

TEORIJA eko-bio gradnje - gradbena biologija

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v srednje evropskem prostoru, kamor kulturno nekako sodimo tudi Slovenci, izoblikovala teorija eko-bio gradnje, ki smo jo v slovenščini poimenovali gradbena biologija.
Neformalna študijska smer, ki jo izvajajo različni inštituti za gradbeno biologijo v omenjenem geografskem prostoru, uspešno ohranja svojo neodvisnost od spon kapitala oziroma vmešavanja političnih tokov. Funkcija inštitutov je, da proti plačilu v svet prenaša znanje o pasteh sodobne gradnje ter z zasluženim denarjem opravlja neodvisna testiranja materialov in tehnologij, ki jih dandanes ponuja tržišče. Na ta način inštituti v posameznih državah vzdržujejo alternativno bazo podatkov o gradivih in tehnologijah, ki je dostopna vsakemu zainteresiranemu.

Gradbena biologija je lahko dopolnilna izobrazba osnovnim poklicem kot so arhitekt, gradbenik in/ali zdravnik, lahko pa gradbeni biolog deluje tudi samostojno in sicer bodisi projektno v sodelovanju z prej omenjenimi profili ali pa kot svetovalec posameznim zaniteresiranim v fazi projektiranja oziroma izvedbe načrtovanih gradbenih del.

Osnovna merila ocenjevanja primernosti posameznega materiala ali tehnologije zajemajo poleg tehnoloških lastnosti (morebitna toksičnost materiala, sposobnost razgradnje in podobno) tudi psihološki vpliv na človeka, obenem pa se upošteva ponavadi popolnoma zanemarjen širši sociološko-ekološki vpliv posameznega materiala oziroma rešitve na okolje.

Gradbeni biolog nikoli ne razmišlja o prebivališčih kot zgolj objektih, kjer naj bi ljudje živeli in našli svoje zavetje (fizična potreba po gradnji), temveč bolj kot o subjektih, ki na aktiven način komunicirajo s svojimi prebivalci (mikroklima prostora) oziroma okoljem (ekologija), kjer se nahaja.

PRAKSA eko-bio gradnje - naravna gradiva in ekološka hišna tehnika 

V praksi projekti ekološke oziroma naravne gradnje lahko izbirajo med različnimi poudarki. Ponavadi izbira težišča jasno kaže karakter posameznega graditelja oziroma njegov pogled na svet.

EKOloške hiše so tiste, ki za svoje prvotno poslanstvo izberejo odnos načrtovane hiše do okolja. Poudarek je na ekologiji izbranih gradiv (za proizvodnjo potrebna energija, razgradljivost in tehnološka učinkovitost) ter izbiri obnovljivih virov ogrevanja (sonce, voda/zemlja, veter).

BIO (naravne) hiše se načrtujejo prvenstveno iz naravnih materialov (kamen, les, slama, ilovica) in izhajajo predvsem iz tradicionalnih znanj naše stavbne dediščine. Vir ogrevanja je najpogosteje tradicionalna lesna bio-masa.
Zanimivi pa so projekti, kjer si oba vidika gradnje sežeta v roke, in tako ustvarita celovit koncept z okolico usklajenega sonaravnega bivanja. Tehnološko napreden (sodoben) izkoristek naravnih (tradicionalnih) gradiv v skladu s tehnološko dovršenimi naravnimi načini izrabe virov energije oziroma uporabe dragocenih virov vode in naravnih hranil lahko ustvari bivališče, ki ne le godi prebivalcem, temveč se po svoji obliki/barvi oziroma s svojimi vplivi na okolje zliva z naravo – BIO-PASIVNA hiša (OPOMBA:  izraz »pasivna« v smislu nevsiljevanja zakonitosti objekta okolju, sicer komunikacijski izjemno »aktivna« hiša).

Dodatne informacije:
www.gaja-natura.si
www.hisa.si
www.tadelakt.si

Ključne besede:
naravna gradnja, ekologija gradnje, eko-bio gradnja

• Gradnja naravne ekološke hiše v praksi
• Vas muči sindrom bolne stavbe?
• Kaj pomeni EKO in kaj BIO hiša?
• Po soncu se oblačilo pozna
• 5 zmot o lesu

3,515625E-02