Skupaj razkrivamo

1.8.2008

Hrana, ki ohlaja
Piše: Matjaž Kološa

Da nas nekatera hrana hladi, druga pa ogreje, je v zgodovini človeštva znano že kar nekaj časa. Lastnostih hrane na energetskem področju najbolj opisujejo tradicionalna kitajska medicina, makrobiotika in ajurveda. Sistemi se v podrobnosti nekoliko razlikujejo, osnovni principi pa so podobni.

Tradicionalna kitajska medicina temelji na metafizičnem delovanju vesolja, na čemer se je razvil princip yina in yanga ter teorije petih elementov: les, kovina, voda, ogenj in zemlja. Yang predstavlja princip moškosti, sonca, ustvarjanja, toplote, svetlobe, neba in dominacije, v nasprotju z yinom, ki predstavlja princip ženskosti, lune, konca, hladu, teme, materialnosti in podrejenosti. Oba principa podpirata drug drugega, eden izvira iz drugega in obratno, spremembe pa se dogajajo neprestano in ciklično, tako da ne prevladuje ne eden ne drugi. To velja za vse, tudi za letne čase, kjer zima prestavlja yin, poletje pa yang.

Kitajska medicina verjame, da se harmonijo v telesu doseže z ravnovesjem, kar pomeni tudi ravnovesje med  pravilno odmerjeno yin in yang hrano. Odsvetuje ekstremno yin živila (tropsko sadje, sladkor, kemični dodatki) in ekstremno yang živila (meso, sol). Zima je tako čas, za yang hrano, ki predstavlja začinjeno, težjo hrano, poleti pa je primerna bolj yin – lažja, sočna, surova hrana.

Tako se poleti, v vročini izogibamo močni yang hrani, ki segreva. To hrano predstavljajo jajca, kava, čokolada, oreščki, ajda in rž, ostre začimbe, česen, sol. Poleti naj bi se izogibali tudi kuharskim tehnikam, kot so cvrenje, praženje in pečenje. Prednost dajemo yin hrani, ki hladi, kar predstavlja sočna hrana - zelenjava (razen gomoljne) in sadje (najbolj tropsko) pa koruza, pšenica, med, sladkor, sladoled, mleko. Za pripravo hrane dajemo prednost soparjenju, dušenju, kuhanju in kaljenju. Yin hrana se priporoča tudi nervoznim in agresivnim ljudem.

Ajurveda temelji na petih elementih, ki se manifestirajo v treh došah. Vata, kapha in pita. Lastnosti posameznih doš se kažejo v vseh dejavnikih življenja, pri posameznikih, organih, življenjskem obdobju, čustvih, letnih časih, dnevnih fazah, geografskih krajih, hrani. Tako se poleti, ko je vroče, poveča energija pita, ki jo lahko s pravilnim funkcioniranjem, prehrano, umirimo – zmanjšamo – ohladimo. Pita predstavlja elementa ogenj in vodo.
Takrat ne jemo vroče in začinjene, slane in kisle hrane. Pri prehrani dajemo prednost sladkemu sadju, avokadu, nadzemni, predvsem zeleno-listni zelenjavi, kalčkom, špargljem, bučam, črnim olivam, gobam, krompirju, stročnicam, algam, pšenici, nekvašenem kruhu, amarantu, basmati rižu, sončničnim in bučnim semenom, olivnemu in sončničnemu olju, maslu, javorjevemu sirupu, sadnim koncentratom in nepekočim začimbam in zeliščem, kot so koriander, kumina, janež, cimet, žafran, meta, koprc. Ajurveda za žejo poleg vode priporoča sladke sadne sokove, lubenice, svež kumarični sok, kokosovo vodo in kokosovo mleko.

Zaradi oviranja agnija (prebavni ogenj) in povzročanja ame (zastrupitev telesa) ajurveda odsvetuje pitje ledenih pijač (predvsem pred in po obroku), prav tako pa uživanje zelo mrzle hrane – sladoledov in sorbetov.
Med okusi je primeren sladek in grenak okus, med barvami pa predvsem modra, vijolična in temnozelena barva.

Če pogledamo še splošna pravila o zdravem prehranjevanju, lahko napotke za poletno prehrano strnemo na sledeča pravila:
Zaradi potenja poskrbimo za zaužitje kvalitetne vode, ki ji lahko dodamo malo limoninega soka. Žejo lahko gasimo tudi z zeliščnimi, npr. metinim in zelenimi čaji. Pijače nikakor ne smejo biti ledeno mrzle, kar povzroča šok za prebavo.
Še posebej poleti posvetimo večjo pozornost sadju. Ta nas nahrani  z energijo, minerali in številnimi zaščitnimi snovmi – antioksidanti, ki nas varujejo pred škodljivim vplivi prekomernega izpostavljanja soncu. Sveže sadje pa naše telo tudi prijetno hladi zaradi  visoke vsebnosti vode, ki je, kot pravijo, živa in se zaradi nižje površinske napetosti lažje absorbira v celice. Primerno je jagodičasto in koščičasto sadje ter tudi lubenice in melone. Sadje uživajmo raje kot samostojen obrok in med seboj ne mešajmo preveč različnih vrst sadja. Biti pa mora seveda primerno zrelo.

Zaradi visoke vsebnosti vode nas hladi tudi zelenjava. Prednost dajemo nadzemni, temnolistni zelenjavi, križnicam in plodovom. Veliko hladilno moč imajo kumare. Ker je poletje tudi čas uživanja paradižnika (razhudnik), bodimo pozorni, da ne uživamo nezrelih plodov in zelenih delov, ki vsebujejo večje koncentracije živčnega strupa solanina.

Poleti nam zelo koristijo zelenjavne juhe, ki vsebujejo mnogo hranilnih snovi in tekočino. Lahko jim dodamo alge, npr. wakame, ki nas dodatno obogatijo z minerali. Kot kombinacijo juhe in solate, si lahko iz zmlete zelenjave pripravimo surovo zelenjavno juho.

Poleti zmanjšajmo termične postopke obdelave hrane, ko so praženje, pečenje in predvsem cvrenje, kar zelo greje naš organizem. Hrano raje dušimo, kuhamo ali soparimo.
Iz istega razloga zmanjšamo vnos maščob, predvsem v obliki rdečega mesa in mastnih sirov, da se izognemo obremenjevanja srca in ožilja.
Zmanjšajmo tudi količino rafinirane kuhinjske soli, ki lahko povzroča izgubo mineralov preko ledvic.
Izogibajmo se ostrim začimbam in zelenjavi, ki telo segrevajo.
V vročini ne pretiravajmo z alkoholom, ki poleg hitrejše opitosti prav tako segreva organizem.
V opoldanski vročini se izogibajmo težkih obrokov in jih raje nadomestimo s solato, zelenjavo, morda samo sadjem. Glavni obrok lahko prestavimo v poznopopoldanske ure.
V opoldanski vročini se izogibajmo težkih obrokov in jih nadomestimo z bolj dietičnimi, solato, zelenjavo, morda samo sadjem. Glavni obrok lahko prestavimo v poznopopoldanske ure.

---

Ključne besede:
kitajska medicina, makrobiotika, ajurveda

 

Sorodni članki:

• Naravno nad vnetje sečil
• Krompir se ne pogreva!
• To ni le »crkljanje«!
• Zlata vredne začimbe
• Menopavza – druga pomlad?
• Kako ajurveda razume imunski sistem?
• Lubenica – sadež poletja – sadež sproščanja

0,015625