Manj denarja ne pomeni nujno manj eko nakupov. Spreminja se le odločitev, kaj bo vredno našega denarja.

Kdo ve več o dogajanju na trgu eko izdelkov kot ljudje, ki delajo v trgovinah z zdravo prehrano in so vsak dan v stiku s kupci in z dobavitelji? Že dejstvo, da število takšnih trgovin narašča, kljub temu da tudi mnoge konvencionalne trgovine vsak dan ponujajo vse več eko izdelkov, govori o tem, da je zanimanje za eko izdelke vse večje. 

Kako pa krizo in spremembe na trgu vidijo v naših eko trgovinah, smo povprašali vse trgovine, ki se predstavljajo v letošnjem eko vodiču. 

Zahvaljujemo se 18 trgovinam, ki so se našemu povabilu odzvale. 

JABLANA, Ljubljana: „Kriza je zgolj izmišljena beseda, v katero nekateri tako zelo verjamejo, da so dovolili, da jim oblikuje življenje. Življenje zahteva nenehno odzivanje na spremembe. Če nočemo spremembe, nastane kriza. Če smo prožni, odprti za tisto, kar novi čas ponuja, potem ni krize, so le priložnosti. In to življenjsko lekcijo imamo vsak dan priložnost spoznavati tudi v trgovini Jablana.“

DOBRA MISEL, Lesce: „Umetno povzročena 'kriza' je sicer ljudem vcepila neke vrste strah, vse z namenom, da bi se ljudje bolj posvečali boju za obstanek kot pa delu na sebi ter ukvarjanju s seboj in z razvojem svoje zavesti. Navkljub temu pa opažamo, da tisti, ki so se že pred časom odločili in stopili na pot Svetlobe, kljub določenemu pomanjkanju kupujejo izdelke iz ekološke pridelave, saj so na sebi ugotovili, da so izdelki boljši, okusnejši ter da dobro vplivajo na njihovo počutje. Promet je ostal približno tak kot pred nekaj leti; res je, da si nekateri na žalost ne morejo več privoščiti toliko kot prej, se pa je povečalo število novih kupcev, ki na začetku pridejo po eno ali dve stvari, pozneje pa po vedno več.“

STARI MOST, N. mesto: „Vpliv krize je čutiti predvsem kot več premišljevanja pred nakupi. Pri nas promet z eko izdelki še vedno raste, vendar v prvi vrsti zaradi vse bolj pogostih zdravstvenih težav, pri katerih uradna medicina nima odgovora, v drugi vrsti zaradi strahu pred zdravstvenimi težavami in šele v tretji zaradi večje ozaveščenosti.“ 

ZRNO DO ZRNA, Ljubljana: „Ne bi mogli trditi, da je kriza zmanjšala promet z eko izdelki. Razlika je morda le v tem, da kupci v večji meri posegajo po večjih količinah za manj denarja. Ker je ponudba eko izdelkov čedalje večja, je postala cena pomembna konkurenčna prednost. Seveda pa določene stranke še vedno vztrajajo pri blagovnih znamkah, ki jim zaupajo, ne glede na ceno.“

BAJKA, G. Radgona: „Trgovino smo odprli pred petimi leti, v najslabšem možnem času, ko se je kriza začenjala in je vladala vsesplošna panika. Na našem koncu je kupna moč slaba in strah ter kriza sta seveda močno vplivala na nakupe strank. Kljub temu se promet, predvsem v zadnjem letu, povečuje. Povečala se je predvsem prodaja biodinamično pridelane hrane (z oznako Demeter), kar je še posebej opaziti pri strankah iz sosednje Avstrije. Posledično se je zmanjšala prodaja cenejših izdelkov, po začetnem navdušenju pa tudi slovenskih izdelkov, saj so cene nekonkurenčne. Stranke iščejo čim boljšo kakovost za čim nižjo ceno. Še posebej pozorni na kakovost so pri oljih. Večje je zanimanje tudi po izdelkih za lajšanje zdravstvenih težav in razstrupljanje (zdravilni čaji, eterična olja, začimbe, glina, ...).“

SUPERMARKET.SI: „Menim, da je kriza vsekakor priložnost, da se ljudje zaradi situacije nasploh odločijo za zanje pomembne stvari v življenju in vsakdanu. Za izpolnjevanje teh ciljev je zdravje najbolj pomembno, saj le naše počutje in energija pripomoreta k temu, da zmoremo vsakodnevne obremenitve. Zaradi tega se ljudje vedno bolj zavedajo pomena in vrednosti eko izdelkov ter njihove kakovosti, ki lahko zelo pozitivno vpliva na naš vsakdan.“

ZAKLADI NARAVE, Ljubljana: „Zdi se, da ljudje v kriznih časih bolj premišljeno izbirajo hrano, kar ne pomeni, da trošijo več. Neozaveščeni kupci, ki ne upoštevajo dejstva, da smo pravzaprav tisto, kar jemo, kupujejo ogromne količine poceni hrane, kakovost in izvor pa jim nista pomembna. Naši kupci so ozaveščeni, kupujejo toliko, kolikor potrebujejo, in so pozorni na kakovost. Ker se zavedamo težkih časov, smo pri večini izdelkov kupcem ponudili različne cenovne razrede, tako da si lahko kakovostno hrano privoščijo tudi v kriznih časih.“

ŽIVA CENTER, Ljubljana: „Uporabniki ekoloških izdelkov so večinoma osveščeni in se v gospodarski krizi, kljub zmanjšani kupni moči, ne odločajo za popolno opustitev uporabe ekoloških izdelkov, temveč zgolj za bolj racionalno uporabo. Pri nas ugotavljamo, da so eko hrana, kozmetika in čistila enako pomembni tudi v času gospodarske krize. Opažamo tudi, da stranke večinoma iščejo že znane izdelke in niso toliko dovzetne za novosti.“

BIO RAJ, Iv. Gorica: „Kriza ima zagotovo posledice, vendar opažamo tudi, da se ljudje kljub krizi radi vračajo, zlasti tisti, ki so z našimi izdelki omilili ali odpravili svoje zdravstvene težave. Čedalje več ljudi se zaveda, da ni vseeno, koliko strupov damo v usta, in da se naložba v ekološko hrano povrne z boljšo kakovostjo življenja. Zadnje čase se v naši trgovini ustavlja vedno več mamic, zlasti ko si med seboj povedo o pozitivnih učinkih ekološke hrane na njihove otroke.“

MEDIVITAL, Medvode: „V času krize je promet z dražjimi izdelki v naši trgovini kar precej upadel, predvsem pri nakupu naravne kozmetike. Namesto gotovih kozmetičnih izdelkov kupci raje posegajo po oljih vrhunske kakovosti (npr. arganovo), ki jih nato uporabljajo za nego kože, lasišča ali otroške kože. Cena je v primerjavi s kremami zelo dostopna širšemu krogu kupcev.“

EKO TRGOVINA SRČEK.SI: „Povpraševanje po naravni kozmetiki se je zmanjšalo, kot tudi prodaja kakovostnih oblačil za dojenčke.“

STARI MOST, N. mesto: „Zagotovo je precej naraslo zanimanje za tako imenovana super živila in prehranska dopolnila, s katerimi nekateri lažje 'pokrpajo luknje' zaradi pomanjkanja znanja ali posvečenosti zdravi prehrani. Odlično se prodajajo tudi hladno stiskana olja in začimbe, manj pa se proda predelane hrane. V prvi vrsti je tako zaradi tega, ker je bistveno dražja od konvencionalne, pa tudi ker je vedno več ljudi, ki raje nekaj naredijo sami.“ 

Podobno opažajo tudi na Gorenjskem:

DOBRA MISEL, Lesce: „Ljudje vse bolj stremijo k 'hrani naših prednikov' in se vedno pogosteje odločajo za osnovna živila. Veliko manj gredo v promet tudi živila, ki niso osnovnega pomena za prehrano ljudi (sladkarije in prigrizki).“

Pri velikem številu trgovin opažajo, da narašča zanimanje za izdelke s certifikatom Demeter (Zakladi narave, Biovan, Bajka, ...).

Podoben trend opažajo tudi v trgovinah, kjer ponujajo predvsem prehranska dopolnila. Po besedah Andreja Isteniča iz Medivitala: „Več prodamo naravnih izdelkov za čiščenje telesa, predvsem izdelkov, ki vsebujejo sestavine, kot so pegasti badelj, artičoka, kurkuma, … V prodajo smo uvedli preizkušene, učinkovite nemške izdelke, izdelane po recepturi Sv. Hildegarde, ki jih do zdaj v Sloveniji ni bilo mogoče kupiti (zelišča za izdelavo hruškove kaše za pomoč pri glavobolih in migrenah, bertram, galgant, ožepek, grenčico, ki nima laksativnih učinkov, psyllium z bertramom, zeliščno ustno olje in druge izdelke). Dobivamo vtis, da se ljudje vsak dan bolj zavedajo, da morajo za svoje zdravje nekaj narediti tudi sami, zaradi česar več pozornosti posvečajo razstrupljanju telesa in uživanju živil, ki imajo dokazano visoke antioksidativne lastnosti.“

ZRNO DO ZRNA, Ljubljana: „Čedalje več je povpraševanja po raznih zeliščih, ki izginjajo s prodajnih polic in se selijo v lekarne. Ljudje si želijo 'domačih zvarkov', ki jih izdelujejo po tradicionalnih recepturah, predvsem pa je pomembno, da so sestavine izdelkov domačega izvora.“

ZAKLADI NARAVE, Ljubljana: „Ne sledimo zgolj povpraševanju kupcev, temveč tudi izsledkom raziskav in kliničnih študij, zaradi česar svoj prodajni program dopolnjujemo z živili in s prehranskimi dopolnili, ki dejansko pomagajo pri določenih bolezenskih stanjih. Prav kurkuma je zadnje čase izjemno zanimiva, saj je vrsta ozdravitev domnevno neozdravljivih bolezni prav posledica zdravljenja s kurkumo. Veseli nas, ko nam po kontroli pri zdravniku kupci sporočajo, da se jim zdravstveno stanje izboljšuje.“

Večje povpraševanje po že predelanih izdelkih, ki jih takoj uporabimo in zaužijemo, je tipično zgolj za prodajalne, ki naslavljajo predvsem mlajšo ciljno skupino. 

Verjetno bi mnenje vseh lahko strnili v izjavo Jane iz trgovine in čajarne STARI MOST: „Glede na starostno strukturo je vedno več starejših, ki iz zdravstvenih razlogov posegajo po eko hrani, veliko je tudi 'mladih' upokojenk, ki so ujele zadnji vlak za odhod v pokoj v dobri kondiciji in si želijo zdravje ohraniti. Vedno več je tudi zelo mladih, ki prihajajo, saj so ozaveščeni. Sicer gre za manjše nakupe, toda pogoste. Še najmanj je zastopana generacija 30–40 let, razen ozaveščenih staršev, ki vsaj za otroke kupujejo kakovostno hrano ter imajo dovolj znanja in moči, da presežejo usmeritve uradne medicine in izobraževalnega sistema.“

V trgovini BAJKA opažajo, da je „vse več zdravih mlajših ljudi in mladih družin, ki se zavedajo pomena zdrave prehrane, spoznavajo tradicionalne preizkušene recepte in ne iščejo čudežne rešitve v nekem novem zelo oglaševanem izdelku. Takšni pečejo kruh in peciva iz sveže mlete moke, kuhajo marmelade, urejajo ekološke vrtove, nabirajo divjo hrano, ... Te stranke tudi pogosteje posežejo po vegetarijanskih izdelkih. Opaziti je, da vse pogosteje prihajajo tudi ljudje, ki so izgubili zaupanje v zdravnike in farmacijo in so se odločili zdravje vzeti v svoje roke.“

ŽIVA CENTER, Ljubljana: „S prehrano in kako ta vpliva na zdravje (telo, čustva, misli) smo se začeli resno ukvarjati pred 20 leti. V tem času je bila glavna iztočnica makrobiotika, ki je filozofski in zdravilni sistem ter obenem tudi način življenja. Ljudje so bili pri študiju zelo resni in so se učili o različnih kakovostih, ki jih določena hrana prinaša v telo, ter o njenem vplivu na čustva, misli, odnose in zdravje. Pomemben je bil tudi odnos proizvajalcev in prodajalcev hrane, ki so sami delali izbor izdelkov na podlagi znanja, lastnih izkušenj in ne zgolj na podlagi komercialnega povpraševanja. Biti uvoznik in prodajalec ekoloških izdelkov takrat ni bil zgolj posel, temveč moralna odgovornost do kupca. Samo v majhnih eko trgovinah z osebnim stikom s kupci se lahko razvija ekološko gibanje. Tega načela se v Živa Centru držimo še danes.“ 

Majhne trgovine čutijo posebnosti okolja, v katerem delujejo, njihove ciljne skupine pa so v veliki meri izraz značaja oseb, ki jih vodijo. Drugače je z eko supermarketi, kot so Kalček, Norma, Vitacare, ... V eko supermarketih so ciljne skupine različne. Tako v BIO PRODAJALNI NORMA, Maribor, ki ponuja več kot 3.000 izdelkov v bio kakovosti, opažajo, da so ciljne skupine, ki hodijo k njim, različne: od družin, športnikov, starejših, posameznikov z zdravstvenimi težavami, mladih mamic in takih, ki se želijo prehranjevati brez glutena, do vegetarijancev, veganov itd. Zato je tudi ponudba zelo raznovrstna. Včasih so bili nakupi v takšnih trgovinah bolj 'tedenski' ali 'mesečni'. Opaziti je, da si vse takšne trgovine nadvse prizadevajo privabiti kupce tudi s ponudbo, ki je za vsak dan. Tako večina ponuja tudi sveže pečen kruh in sladice, mlečne izdelke, sadje in zelenjavo. 

V večini trgovin opažajo, da je velika potreba po pogovoru in nasvetih. Skoraj vse trgovine organizirajo svetovanja, pokušine in demonstracije. Zelo zaželena so tudi predavanja, zato nekateri tudi temu namenjajo veliko pozornosti. V trgovini BIOVAN, Maribor, so v ta namen pripravili posebno predavalnico, v kateri imajo dogodke nekajkrat na teden. V supermarketu KALČEK, Ljubljana, imajo temu namenjen kotiček. Čajarna STARI MOST, N. mesto, je že v osnovi zasnovana kot mesto lokala, trgovine in prireditvenega prostora v enem. Podobno je pri ŽIVA CENTRU, Ljubljana, ki ima v sklopu centra večnamensko dvorano. Do zdaj so organizirali več kot 100 predavanj in delavnic na temo naravne veganske prehrane in regeneracije telesa. So edini, ki organizirajo tudi delavnice naravnega barvanje las in naravnega ličenja. V sklopu Centra pa deluje tudi studio zdravja.

Tam, kjer takih prostorskih možnosti nimajo, iščejo druge rešitve. Tako TRGOVINA VITA, Naklo, svojo ponudbo naslanja na dogodke, ki se odvijajo v Vita centru in na prostoru pred trgovino, ki se vsak torek prelevi v eko tržnico. 

ZELENA TRGOVINA, Ljubljana, prostorsko stisko rešuje tako, da gre „na cesto“. V nakupovalnem mestu BTC tako pripravljajo celodnevni dogodek na odprtem, kjer bo veliko stojnic, demonstracijskih prikazov in krajših predavanj. 

Trgovina DOBRA MISEL, Lesce, je osnovni šoli ponudila sodelovanje, tako da sofinancira predavanja o zdravi prehrani, ki se odvijajo v prostorih šole. Za športnike pa so organizirali predavanja v športnem klubu.

Če nimate dvorane, kuhinje, ..., se bo našla vsaj lesena klop. Prav takšno imajo v trgovini BIO RAJ v Ivančni Gorici. Okrog nje se zbirajo ob različnih dogodkih, ki jih organizirajo v Bio raju – degustacije izdelkov in akcije, predavanja o zdravi prehrani, delavnice, brezplačne nege in ličenja z naravno kozmetiko. 

V MEDILEKU v Cerknici vsak mesec prirejajo dogodke, promocije in svetovanja. „Ne oglašujemo se zgolj kot trgovina, temveč želimo ljudi pritegniti predvsem z nasveti, kako celostno pristopiti k bolezni, težavi ali pa ko gre zgolj za ohranjanje zdravja. Naš cilj ni prodati izdelek za vsako ceno, temveč želimo na prvem mestu stranki dati koristen in uporaben nasvet ter si na ta način počasi, vendar vztrajno tlakujemo svojo pot in si pridobivamo zveste stranke. Redno se izobražujemo na temo zdrave prehrane in sledimo željam strank.“

Kjer je volja, se očitno najde tudi ustrezna pot.

Mnoge trgovine postajajo tudi kulinarične delavnice. V čajarni STARI MOST, N. mesto, vam zraven standardne ponudbe postrežejo tudi s sendviči in tortami, ki jih pečejo sami, iz sveže zmlete lokalne eko pire. Stalno so v ponudbi tudi presne sladice. V sklopu trgovine imajo tudi kuhinjo, v kateri se neprestano nekaj dogaja: pripravljajo lastne obroke in ozimnico, tako da vas mimogrede česa naučijo ali vam prikažejo uporabo strojčkov. Za bolj poglobljena znanja pa organizirajo tudi kuharske delavnice.

Kuhanje je sestavni del življenja tudi v BIO PRODAJALNI NORMA, Maribor. Kot pravijo, pogosto pripravijo jedi iz enostavnih sestavin, da kupcem pokažejo, kako lahko enostavno in poceni pripravijo dobre, zdrave in domiselne obroke. Na svoji spletni strani www.norma.si redno objavljajo sveže in zanimive zdrave recepte, po katerih ljudje radi kuhajo. 

V ŽIVA CENTRU, Ljubljana, je tudi kuhinja v sklopu trgovine. Na voljo je vsem članom Živa centra, ki si lahko na enem mestu kupijo sestavine in takoj pripravijo malico ali kakšen napitek, če tako želijo.

V trgovini DOBRA MISEL v Lescah ne kuhajo, vam pa lahko pomagajo do boljših peciv in kruha tako, da vam v trgovini zmeljejo kupljeno žito v mlinčku na kamne. 

Da velikost trgovine ne sme biti ovira za inovativnost, je dober primer trgovina JABLANA v nakupovalnem mestu BTC v Ljubljani. To je verjetno še vedno ena izmed najmanjših trgovin z največjim številom izdelkov na kvadratni meter. Tam še posebej diši. Posebej ponosni so na svojo ponudbo začimb, ki jih je čez 100. Tudi pri številu kupcev bi jim mnogi zavidali. Posebnost so Marijine sveže sladice in prigrizki brez jajc in mleka, presne sladice in sladice brez glutena. 

Tudi v HIŠI NARAVE v Krškem imajo posebne tedenske ponudbe, ko so na voljo sveže veganske presne sladice in prigrizki, sveži veganske presni siri, sveži izdelki iz kozjega mleka. „V poletnih mesecih pa pričenjamo uvajati tudi ekološke košarice svežega sezonskega sadja in zelenjave iz regionalne domače eko kmetije.“

Morda bi morali vprašati, kakšne bodo prihodnosti, saj je očitno, da jih bo več ... Vsak posameznik si bo izbral svojo. Tako je tudi pri slovenskih eko trgovinah. 

Biotopic, Vitacare in Kalček že imajo mrežo svojih lastnih trgovin, Norma pa načrtuje svoj sistem dela širiti v obliki franšize. Če vas tovrstno sodelovanje zanima, najdete več informacij o franšizi Norma na www.norma.si.

Prav nasprotno pa v Živa centru stavijo na čim bolj tesne odnose s svojimi kupci in so pri izbiri dobaviteljev zelo zahtevni. „Izbiramo dobavitelje, ki se s proizvodnjo in z distribucijo ukvarjajo pravično ter z globljim poznavanjem rastlin in življenja. Ne želimo, da bi potrošniška kultura vdrla tudi na področje bioloških izdelkov.“ Zato so se odločili, da njihova trgovina nikoli ne bo postala supermarket. 

Tudi večina manjših trgovin svojo prihodnost vidi predvsem v še večjem povezovanju s svojimi kupci. 

Petra Strgar Rižnar iz trgovine Bajka: „Prednost majhne trgovine je v dobrem poznavanju posamezne stranke. Veliko se pogovarjamo in stranke sproti same zaupajo svoje želje in potrebe, ki se jim nenehno prilagajamo. V prihodnosti načrtujemo več izobraževalnih delavnic, svetovanj in predstavitev izdelkov.“

V trgovini Zrno do zrna tako tesno sodelujejo s strankami, da redne stranke svoja naročila mlečnih izdelkov (npr. iz ovčjega ali kozjega mleka) oddajo vnaprej in tako nikoli ne ostanejo praznih rok. Pravijo, da je takšen sistem pri njih že dobro utečen. 

Zelo zanimivo dodatno storitev so si omislili v Zakladih narave: „Pred letom dni smo uvedli brezplačne mineralne in vitaminske teste. Na hiter in enostaven način tako ljudje dobijo informacijo o določenem pomanjkanju v telesu in obenem nasvet, s kakšno hrano ali prehranskimi dopolnili to težavo odpravijo. Na ponovnem kontrolnem testiranju pa sami presodijo, kako je določen izdelek izboljšal njihovo zdravstveno stanje.“

Če ste kupec, upamo, da vam je pregled slovenske ponudbe odkril, kaj vse se še dogaja v slovenskih trgovinah, in da boste nekatere izmed njih želeli pobliže spoznati. 

Upamo, da bo takšna „izmenjava mnenj“ prispevala k temu, da se bodo nekatere novosti uveljavile tudi tam, kjer jih še ni, ter da bomo kupci in ponudniki v prihodnje še bolj povezani, za dobro vseh.