Skupaj razkrivamo 15.4.2014 Ali zastrupljate lastni vrt? Besedilo: Karmen Prah Iz dneva v dan vse več ljudi dojema, da je lastnoročno pridelana hrana najbolj varna, zato se število vrtičkarjev vztrajno povečuje. Na poti do zdravega pridelka pa je veliko pasti, zato pazljivo stopajte po vrtnarijah in vrtnih centrih, sicer se lahko kaj hitro zgodi, da s svojimi rokami pridelate veliko bolj strupena živila, kot so takšna, ki jih ponujajo na policah trgovin. Vse se začne pri zdravi zemlji! Toda kako do nje? V želji, da bi bili naši domači pridelki čim boljši, delamo veliko napak. Raje več kot manj, se glasi geslo mnogih, to pa je na vrtu bližnjica do težav. Ali ste vedeli, da večina vrtičkarjev zemljo pregnoji? Zakaj potem nismo deležni bujne rasti, se sprašujete? Berite knjige Miše Pušenjak in drugih strokovnjakov in hitro boste spoznali, da dušik, fosfor in kalij niso vse, kar rastline potrebujejo. Tako kot mnogi ljudje uživajo veliko kalcijevih pripravkov, pa od tega ni veliko koristi, če telo kalcija ne zmore resorbirati, se podobna zgodba dogaja tudi na naših vrtovih. Tako kot mi potrebujemo koristno črevesno floro, brez katere ni mogoče dokončati presnove velikega števila rudnin in vitaminov, tudi rastline potrebujejo pomoč mikroorganizmov, ki jim pomagajo presnavljati snovi, ki so v zemlji. Danes je „črevesna flora“ zemlje v podobnem stanju kot naša. Tako kot smo zakisani mi, je postala zakisana tudi zemlja. Zato je na njej toliko mahu in zato imamo vse več težav z rastlinami, ki jih napadajo plesni in druge bolezni. Biodinamiki pravijo: gnojiti zemljo pomeni zemljo oživljati. Zato toliko pozornosti posvečajo gojenju in rednem razprševanju kakovostnih mikroorganizmov (npr. gnoj iz roga). Tudi poskusi z različnimi efektivnimi mikroorganizmi, ki so jih dodajali kompostu ali zemlji, so pokazali zelo dobre rezultate. Humus, ki nastaja s procesom humizacije, je najbolj kakovostno hranilo in zdravilo za zemljo obenem. V njem je ogromno število mikroelementov in mikroorganizmov, ki omogočajo rastlinam, da dobro prebavijo hranila, obenem pa zadržuje vlago in kot nevidna armatura ohranja strukturo tal. Edina težava je v tem, da je humusa vedno premalo za vse potrebe. Iz vsega, kar damo na kompostni kup, na koncu nastane le za desetino volumna zrelega komposta. Deževnikov in mikroorganizmov pa ne moremo prisiliti, da za nekajkrat povečajo produktivnost le zato, ker bi mi v prsti želeli več humusa. S proučevanjem procesa nastajanja humusa so pedologi (pedologija je znanost o prsti) ugotovili, da obstajajo tri glavne skupine humusnih snovi: fulvo kisline, huminske kisline in humin. Potem so se lotili iskanja drugih snovi v naravi, ki bi morda vsebovale navedene snovi. V zelo starih plasteh zemlje so našli snov, ki so jo imenovali leonardit (ali humat). Leonardit vsebuje 40–85 % huminskih in fulvo kislin. Za primerjavo jih kompost vsebuje 2–5 %, navadna tla pa, odvisno od kakovosti, 1–5 %. Ob tem je leonardit petkrat bolj biološko aktiven od drugih virov huminske kisline. Če upoštevamo količino in aktivnost fulvo kislin ter to prevedemo v bolj uporaben jezik – kilogram koncentriranega praha leonardita je primerljiv s 30 kubiki hlevskega gnoja. Pri tem je pomembno opozoriti, da leonardit ni gnojilo. V zemlji deluje tako, da omogoča rastlinam vsrkavanje hranilnih snovi, ki so že prisotne v tleh. Ker je zelo dolgo aktiven, se njegovo delovanje v zemlji ohrani za obdobje okrog pet let. Sodelovanje z mikroorganizmi Tako kot mi živimo v simbiozi s svojimi prijateljskimi glivicami in bakterijami, tudi rastline živijo v simbiozi z mikroorganizmi. Skoraj 90 % rastlin partnersko sodeluje z glivicami (t.i. mikorize), ki se razraščajo okrog njihovih koreninskih laskov in jim pomagajo „loviti“ vodo in hranila, rastlina pa se jim za pomoč pri „nabavi“ oddolži s tem, da jim odda nekaj odvečnega sladkorja, ki ga glive potrebujejo za svojo rast. Rastline z vzpostavljeno mikorizo veliko bolje prenašajo pomanjkanje vode in bolje izkoristijo hranila, zato potrebujejo manj zalivanja in gnojenja. Obenem korenine ščitijo tudi pred nekaterimi patogenimi bakterijami. Sodobni pristop k sonaravni pridelavi se zato vse bolj posveča tudi vzpostavljanju čim boljše simbioze s temi koristnimi mikroorganizmi. Kaj lahko kupimo? Vrtni centri so te dni prepolni vseh mogočih vrst zemlje. Nekateri vam celo ponujajo 30- ali 50-litrske vreče prsti za le nekaj evrov. Zveni zelo mamljivo, dokler ne veste, kaj je v vrečah. Eden od pomembnih virov „surovine“ za „kompost“, ki ga ponujajo v vrtnarijah, so čistilne naprave, ki celo plačujejo za odvoz mulja, iz katerega s kompostiranjem nastaja takšen „kompost“. Takšen mulj je zelo nasičen s toksičnimi snovmi in kot ste lahko brali v knjižici Uravnajte ščitnico, predstavlja tudi vir radioaktivnega onesnaženja. Ali zares želite kaj takega na svojem vrtu? V ponudbi so zelo pogoste tudi šote, ki načeloma veljajo za dobre izboljševalce zemlje. Razen če same niso prepojene s težkimi kovinami, kar je spet odvisno od lokacij, s katerih jih jemljejo. Zanimiva novost je tudi organska zemlja iz kokosovih vlaken. Njena prednost je v tem, da je zelo hidroskopična, zato nase veže zelo veliko vode in jo postopoma oddaja rastlinam po potrebi. Za razliko od šote, ki se s sušenjem strdi in naredi skorjico, kokosova vlakna ne delajo skorje, zato prst ostane trajno rahla. Pravilniki, ki zakonsko uravnavajo, koliko težkih kovin sme vsebovati zemlja, ki je v prodaji, sicer obstajajo, vendar pa ne proizvajalcem ne trgovcem znotraj EU ni treba izvajati dodatnih analiz, preden dajo blago v prodajo in na naše police. Ponudnik bo moral blago vzeti iz prodaje zgolj v primeru, da inšpektorji ugotovijo nepravilnosti (in jo morda jutri ponudil na kakšnem drugem tržišču ali ponovno nam, pod kakšnim drugim imenom). Varna izbira so le izdelki, ki so certificirani za uporabo v ekološkem kmetijstvu. Pri teh je, na srečo, nadzor veliko bolj resen. Zavedati se moramo, da bomo potrebovali vsaj tri leta, da bomo uspeli zemljo prečistiti in tako začeli pridelovati v dejansko organski, zdravi zemlji, če je naša prst onesnažena.
Ključne besede: Sorodni članki: 0,015625 |
Iskanje
S ključnimi besedami lahko hitro in enostavno pridete do željenih informacij.
Želite brati naše novice tudi v prihodnje?
Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.
1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.
2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:
- preko portala e-Davki: Elektronska oddaja.
- ali po pošti pošljete izpolnjen obrazec: Obrazec.