Skupaj razkrivamo

12.5.2014

Lep in zdrav ekološki vrt
Besedilo: Jerneja Jošar, univ. dipl. agr.

Vsak vrtičkar si želi, da bi bile njegove rastline lepe in zdrave ter da bi bogato obrodile. In vendar kljub veselju do vrtnarjenja želja, da vrt kljub vsemu ne bi predstavljal obveznosti in obremenitev, temveč predvsem prijetno druženje z rastlinami, ni majhna.

Ali menite, da ni mogoče imeti lepega in zdravega vrta brez ogromno vloženega časa in truda? Vse to je še kako mogoče, le ozreti se moramo v naravo, jo opazovati, se od nje učiti in čim več pravil, ki veljajo v njej, vnašati v svoj vrt. 

Kako delujejo stvari v naravi? V naravi ima vsaka rastlina in vsaka žival svojo vlogo. Vse je med seboj povezano. Če se kje pojavi nevarnost, da se bo določena rastlina preveč razrasla, za to hitro poskrbijo listne uši, pršice ali kaparji. Vendar tudi za to, da se tudi te živalice ne bi preveč namnožile, poskrbijo najezdniki in tenčičarice, ki se z njimi prehranjujejo. Ti pa so hrana za ptiče ter ptiči plen kun, mačk in drugih plenilcev. Narava sama poskrbi, da se v ekosistemu vzdržuje ravnovesje, da potekajo vsi mehanizmi uravnovešeno in se po določenem času sami od sebe ustalijo. In tudi danes bi bilo tako, če ne bi človek začel hlepeti po čim večjih pridelkih, posegati v naravo in si jo skušal podrediti. Z uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin – pesticidov, umetnih gnojil in z gojenjem rastlin v monokulturah človek posega v naravne življenjske kroge in ruši ravnovesje, uničuje rodovitna tla ter onesnažuje in zastruplja vsa živa bitja in podtalnico. 

In vendar lahko v svojem vrtu naredimo marsikaj. Poskušajmo vnesti vsa ta pravila, ki delujejo v naravi, v svoj vrt. Potrudimo se, da bo v našem vrtu čim bolj pestro. 

Rastline bodo bolj krepke in zdrave, če bomo poskrbeli za naslednje:
  • Izbiramo domače in avtohtone vrste in sorte rastlin, ki so že po naravi bolj odporne in prilagojene našim razmeram.
  • Sadimo različne rastlinske združbe, saj bomo z njimi privabili v vrt različne, tako majhne kot nekoliko večje živali. Te so naše velike pomočnice pri ekološkem vrtnarjenju, saj se hranijo z živalmi, ki povzročajo škodo na pridelkih. V vrt zato vključimo okrasno grmičevje, drevje, sadno drevje in jagodičevje. V krošnjah dreves in med vejami grmičevja bodo gnezdile ptice, hrano in prezimovališče bodo tukaj našle mnoge koristne žuželke, pod grmičevjem pa se zna zgoditi, da si bo dom ustvaril tudi ježek. 
  • Rastline pravilno gnojimo, predvsem ne pretiravajmo z dušikom. Poskrbimo, da bo v tleh dovolj kalija in kalcija, ki vplivata na odpornost rastlin.
  • V zelenjavnem vrtu kolobarimo. Če rastlino gojimo leta in leta na istem mestu, dajemo možnost škodljivcem in boleznim, da se pretirano razmnožijo. Hkrati pa z gojenjem enake vrtnine na eni in isti površini zemljo enostransko izčrpavamo. Zato rastline oslabijo in postanejo bolj dovzetne za bolezni in škodljivce.
  • Rastline sadimo v mešane združbe, saj se škodljivci in bolezni težje širijo z rastline na rastlino, če te ne rastejo skupaj. Zraven tega pa nekatere rastline zelo uspešno odganjajo bolezni ali škodljivce s svojih sosed. Tako, na primer, čebula med korenjem odganja korenjevo muho, korenje pa čebulno muho, zelena med kapusnicami odganja kapusovega belina, por ščiti zeleno pred listno pegavostjo itd.
  • Med zelenjavo posadimo čim več cvetlic. V svoj vrt bomo tako privabili mnogo koristnih žuželk, in sicer ne zgolj s cvetnim prahom in medičino, temveč tudi z vonjem in barvami. Predvsem rumena, oranžna in rdeča so jim privlačne. Te koristne žuželke, predvsem njihove požrešne ličinke, se hranijo s pršicami, tripsi, ušmi in še z marsikaterimi škodljivci na zelenjavi. Nekatere odrasle žuželke pa celo ležejo jajčeca v škodljivce in jih s tem uničijo. Primerne so mnoge nezahtevne enoletnice, kot so cinije in astre, prav posebej pa so zaželeni vrtni ognjič, žametnice in kapucinke.
  • Zelišča v vrtu, tudi med zelenjavo, so več kot dobrodošla, saj odganjajo škodljivce in preprečujejo napade bolezni, njihovi izločki pa vplivajo tudi na okus zelenjave. Tako bosta boreč in žajbelj odgnala z zelenjave marsikaterega škodljivca, žajbelj pa bo preprečil tudi napade plesni. Bazilika in šetraj odganjata uši, kamilica pa deluje proti plesni in kapavici sadik.
Rastline obvarujemo pred škodljivci in boleznimi s pomočjo doma narejenih pripravkov. Uporabnih je ogromno plevelov, ki rastejo na rodovitnih vrtnih tleh, kot so, na primer, navadna zvezdica, navadni plešec in navadni tolščak. Tudi samonikle rastline, kot so kopriva, navadni gabez, njivska preslica, bezeg, regrat, praprot, rman, vratič, pelin in baldrijan, so odličen material za naravne, doma narejene pripravke.

V veliko veselje predvsem tistih, ki jim primanjkuje časa, obstajajo na trgu popolnoma naravni homeopatski pripravki za krepitev in zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci. Pripravki so narejeni iz ene ali več aktivnih snovi oziroma matičnih tinktur in vode. Matične tinkture so večinoma izvlečki rastlin, naravni minerali, kovine in mikrohranila, pri škodljivcih pa deli njihovih sovražnikov. Pripravki delujejo na odpornost rastlin, jih krepijo, zato jih je najbolje uporabljati preventivno. Karenčne dobe ni, kar pomeni, da lahko pridelke zaužijete takoj. Dobra novica je tudi ta, da pripravki delujejo, četudi po uporabi dežuje.

Če boste v svojem vrtu upoštevali vse navedeno, si pomagali z naravnimi homeopatskimi pripravki in se zraven tega naučili sprejemati tudi kakšno pegico na listu solate ali živalico, ki leze po vaši najljubši cvetlici, boste pri gojenju rastlin resnično uživali.



Ključne besede:
vrt, ravnovesje, ekosistem, sadike, gnojenje, kolobarjenje, škodljivci, bolezni, zelišča, pripravki

 

Sorodni članki:

0,90625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: