|
Skupaj razkrivamo 8.9.2014
Eko-skepticizem v porastu Veliko težavo eko pridelave predstavlja tudi vse bolj agresivna GSO kontaminacija. Nevladne organizacije so že dolgo nazaj opozarjale, da se dovoljene kontaminacije ne da nadzorovati iz Bruslja in da „duha ne bomo mogli vrniti v izhodiščno stanje, ko bo ušel iz steklenice“. Stroka nam je takrat razlagala o tem, da so skrbi odveč in da je vse pod nadzorom. Kaj je teorija in kaj praksa, pa smo v začetku tega leta videli na primeru gensko onesnaženega medu. Kdo bi si mislil, da bodo čebele letele tudi na gensko spremenjene rastline in da bo v njihovem medu zaznati tudi gensko manipuliran cvetni prah! In kaj potem? Potrošniki želimo ohraniti vsaj pravico védenja in pravico izbire. Želimo torej vedeti, ali je med gensko kontaminiran ali ne. Evropsko sodišče je leta 2011 odločilo, da je cvetni prah sestavina medu, zato bi moral biti označen. Januarja 2014 pa so lobiji trgovcev, ki imajo interes uvažati med s cenenih in kontaminiranih tržišč Latinske Amerike, uspeli našo pravico izničiti. Kako jim je to uspelo? Kot smo že zapisali, je v zakonu določeno, da je treba sestavine označiti na deklaracijah izdelkov. Cvetni prah pa so po novem razglasili za sestavni del. Če niste slovnični čistun, se vam bo verjetno zdelo, da razlike med tema izrazoma ni oziroma da gre za sopomenki. Pravno gledano pa je od zdaj naprej razlika lahko odločilna. Sestavine je treba označiti na deklaracijah izdelkov, za sestavne dele pa to ne velja. In ker so cvetni prah razglasili za sestavni del medu, četudi je morda kontaminiran, tega ne bo treba označevati, dokler onesnaženje ne preseže 0,9 % celotne količine. Ker po mnenju prehranskih strokovnjakov v medu cvetnega prahu ni nikoli več kot 0,5 odstotka, to pomeni, da potrošnik na GSO prah ne bo nikoli opozorjen, četudi bi bil celotni cvetni prah gensko spremenjen. Pričakujemo lahko, da bodo na enak način „reševali“ tudi druge izdelke, pri katerih se bo pokazalo, da je genska tehnologija ušla z vajeti. Edino, česar ne bo več mogoče rešiti, je zaupanje ljudi. Večina evropskih poslancev je namreč na zasedanju v Strasbourgu padla na izpitu iz zaščite pravice potrošnikov do tega, da vedo, kaj kupujejo. Splošni padec zaupanja v eko izdelke pa kaže tudi že navedena raziskava GFK Slovenije. Na vprašanje, kaj EKO pomeni danes in kaj je pomenilo pred 20 leti, je večina anketirancev odgovorila, da menijo, da so bili izdelki nekdaj bolj ekološki, četudi niso bili tako imenovani (lokalna pridelava, manj onesnažena tla in manj industrijskih dodatkov). Ključne besede: Sorodni članki: 0,203125 |
Iskanje
S ključnimi besedami lahko hitro in enostavno pridete do željenih informacij.
Želite brati naše novice tudi v prihodnje?
Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.
1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.
2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:
- preko portala e-Davki: Elektronska oddaja.
- ali po pošti pošljete izpolnjen obrazec: Obrazec.
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.