Skupaj razkrivamo

18.11.2014

Ribe so del zdrave prehrane … Kaj pa živo srebro v njih?
Besedilo: Adriana Dolinar

Uživanje morskih rib predstavlja pomemben vir oskrbe našega telesa z nujno potrebnimi omega 3 maščobnimi kislinami. Ker pa vemo, da so morja končno odlagališče številnih toksinov, del katerih nedvomno konča tudi v telesih morskih živalih, ki jih na koncu zaužijemo mi, je dobro vedeti, katere ribe je varno uživati in od njih še vedno pričakovati koristi ter katerim se je bolje izogibati, saj lahko bistveno pripomorejo k obremenitvi naših teles z živim srebrom.

Ali lahko vse ribe brez škode črtamo z jedilnika, ker se bojimo živega srebra v njih?
Mnogi so mislili, da se bodo težavi toksične obremenjenosti rib izognili preprosto tako, da morskih rib ne bodo več jedli. V ta namen so namesto rib na jedilnik raje umestili rastlinski vir omega 3 maščobnih kislin, kot so lanena, konopljina, chia semena, orehi, olja iz njih itd. S takim načinom reševanja težave oskrbe telesa z omega 3 maščobnimi kislinami sicer ni nič narobe, pod pogojem seveda, da lahko rastlinske omega 3 maščobne kisline, kakršna je ALA (alfa linolenska maščobna kislina), v telesu nemoteno pretvorite v DHA (dokozaheksaenojsko maščobno kislino) in EPA (eikozapentaenojsko maščobno kislino). Če tega vaše telo ne zmore, boste ostali prikrajšani za pomembne dobrodejne učinke DHA, EPA in DPA omega 3 maščobnih kislin. Sčasoma pa lahko zaradi njihovega pomanjkanja utrpite tudi številne zdravstvene težave.

DHA, EPA, DPA so omega 3 maščobne kisline živalskega izvora. Od omega 3 maščobnih kislin rastlinskega izvora, kot je navedena ALA, se razlikujejo tudi po tem, da jih lahko po zaužitju brez predelave neposredno uporabimo. Nekateri znanstveniki namreč menijo, da lahko ALA maščobno kislino v telesu izkoristimo, šele ko jo telo spremeni v EPA in DHA. Tukaj pa pri večini ljudi nastanejo težave, saj je pretvorba ALA maščobne kisline pri mnogih ljudeh pomanjkljiva, zaradi česar ALA maščobnih kislin ne morejo v popolnosti izkoristiti. Določene raziskave, na primer, nakazujejo, da naj bi bila pretvorba ALA v DHA in EPA pribl. 5-odstotna, nekatere celo, da je pretvorba nižja od 1 %, nihče pa ne poroča o več kot 10-odstotni pretvorbi. 

Da bi se izognili pomanjkanju navedenih omega 3 maščobnih kislin, je najbolje uživati tako rastlinski kot živalski vir omega 3 maščobnih kislin, le vedeti moramo, kako se lahko toksičnemu živemu srebru v ribah izognemo. Na ta način bomo poskrbeli, da telo dobi pomembne maščobe, ki med drugim skrbijo tudi za normalen razvoj ter zaščito živčevja in možganov. Več o dobrobitih koristnih omega 3 maščobnih kislin in tudi kako izboljšati pretvorbo ALA v telesu, če ne jeste rib, mesa, jajc in mlečnih izdelkov, si lahko preberete v novem priročniku: Preverjene naravne rešitve: Resnice in zmote o maščobah, ki ga lahko prelistate na www.shop.zazdravje.net.

Katere ribe izbrati?
Določene morske ribe (pa tudi nekatere sladkovodne, kot sta, denimo, postrv, som itd.) so bogat vir koristnih omega 3 maščobnih kislin, ki pomembno vplivajo na razvoj in zdravje človeka od spočetja naprej. Osemletna študija pod vodstvom doktorice Susan Korrick dokazuje, da preudarna izbira morskih rib (tistih z nizko obremenjenostjo s toksini) in njihovo uživanje med nosečnostjo pripomoreta k zmanjšanju pojavnosti ADHD – danes zelo pogoste motnje pozornosti in hiperaktivnosti otrok. Doktorica spodbuja ženske k zavedanju, da so omega 3 maščobne kisline v ribah pomembne za zdrav razvoj možganov pri plodu, obenem pa jih tudi osvešča, da vse ribe niso enake, saj lahko nekatere vsebujejo visoko raven živega srebra, kar lahko škoduje plodu. 

Povedano drugače – uživanje morskih rib je varno in koristno tudi med nosečnostjo, le prave ribe moramo znati izbrati. 

Najmanj živega srebra vsebujejo ribe in morske živali, ki so pri dnu prehranjevalne verige, saj se večinoma prehranjujejo s planktonom. Malo toksinov imajo v telesu tudi tiste morske živali, katerih življenjska doba ni visoka ob ulovu. Rakci, škampi in lignji, na primer, imajo zelo kratko življenjsko dobo, preden jih ulovijo, kar pomeni, da še niso nakopičili veliko težkih kovin v telesu. Podobno je z giricami, s sardinami itd. Ribe roparice, ki jedo druge ribe, v svojem maščevju kopičijo tudi težke kovine iz teles plena, zato je obremenitev njihovih teles s težkimi kovinami večja. Taki so, na primer, morski pes, mečarica, tuna, skuša itd. Tudi ribe, ki do lovne velikosti dolgo časa preživijo v morju, imajo večjo vsebnost težkih kovin. Prednost pri izbiri rib imajo tudi negojene ribe, če so seveda na razpolago.

Zgornja tabela (povzeta iz revije JAMA 2006, Moraffarian D. et al.) vam je lahko v pomoč pri izbiri rib.  

Dobra pomoč pri izbiri rib pa je tudi spletni kalkulator Agencije EPA (Environmental Protection Agency) http://www.nrdc.org/health/effects/mercury/calculator/calc.asp, kjer si lahko sami izračunate, koliko živega srebra utegnete na obrok določene ribe zaužiti. 

Ribe z veliko selena nas dodatno varujejo pred živim srebrom
Dobra novica je tudi ta, da so ribe že same po sebi dober vir selena. Zakaj je to dobro? Selen je med drugim pomemben antioksidant, ki možgane ščiti pred oksidativnimi poškodbami, poškodbe na njih pa naj bi tudi odpravljal. Možgani namreč posrkajo pribl. 25 % kisika, ki ga vdahnemo. Po porabi kisika v možganih za njim ostanejo razgradni produkti, ki lahko med drugim poškodujejo tudi maščobe v možganih. Selenoencim te poškodbe preprečuje in jih celo odpravlja. Dokler je selena dovolj, smo deležni take zaščite. Ko ga zmanjka, nastanejo težave.

Verjetno se vam že dozdeva, da živo srebro zmanjšuje naše zaloge selena v telesu. Metilna oblika živega srebra naj bi se naravno vezala s selenom in tako onemogočila poškodbe maščobnih tkiv z živim srebrom, saj se tako nastala spojina v telesu ne more vsrkati, temveč se izloči iz telesa. Dokler je selena dovolj v primerjavi z živim srebrom, tudi ni bojazni, da bi živo srebro zmagalo v tekmi z elementi  v sledeh (kot je selen) za vezavo na maščobne celice. Če pa je selena v telesu premalo oziroma manj kot živega srebra, lahko nastane težava, saj se bo namesto selena na celico vezalo živo srebro. Če  živo srebro uspe kontaminirati maščobne celice, bo to uničilo celično proizvodnjo energije in onesposobilo antioksidantne encime. Kar verjetno lahko pomeni tudi propad celice. 

Dokler imamo v telesu dovolj selena in le malo živega srebra, torej ni bojazni, da bomo utrpeli poškodbe možganov zaradi slednjega. Podobno ne bomo imeli težav, če bomo  v prehrano vključevali tudi tiste ribe, ki so najmanj obremenjene s toksini in imajo naravno visoko vsebnost selena. Te so, na primer, črni bakalar, veleoki tun, sardine, atlantski losos, sardele, skuše. V tabeli si lahko ogledate razmerje omega 3, živega srebra in selena v ribah in drugih morskih živalih.

Živo srebro lahko blokiramo že v prebavilih! 
Mike Adams vodi edinstven neodvisen laboratorij na svetu (Natural News Forensic Food Lab), s pomočjo katerega je uspel ugotoviti tudi to, da lahko od vseh težkih kovin živo srebro najlaže ulovimo, vežemo in izločimo, še preden se ta vsrka v prebavilih v telo. 
Kot dobro „lepilo“, ki lovi živo srebro v prebavnem traktu in ga je zato dobro zaužiti ob obroku z ribami in drugimi jedmi, ki utegnejo vsebovati živo srebro, so se odlično izkazale netopne sadne vlaknine jagod, ki so v 95 odstotkih blokirale živo srebro. Če ne marate jagod, so naslednje dobre vlaknine, ki blokirajo živo srebro, citrusi, jabolka in hruške. 

Še več živega srebra so blokirale čista klorela, ki raste v notranjem okolju brez dostopa kontaminantov, in sicer 99 % (tudi ostale klorele so precej učinkovite, od 93 % naprej), proteini konoplje 98 % in arašidovo maslo 96 %! 

Ob vsem tem vas verjetno ni več strah uživati morskih rib, bogatih s prepotrebnimi omega 3 maščobnimi kislinami. Pa dober tek!


Ključne besede:
morske ribe, omega 3 maščobne kisline, živo srebro, ribe, maščobe, selen, klorela

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: