Skupaj razkrivamo

3.9.2015

Butična fitoterapija
(vizija za leto 2026)

Danes Slovenija z zeliščarskim turizmom in izvozom vrhunskih ročno izdelanih fitoterapevtskih izdelkov ustvari 1,3 milijarde dolarjev na leto.

Tudi razvoju na tem področju je botrovala težava. Dandanes je večina ljudi na to pozabila, toda leta 2010 je bila Slovenija ena od najbolj togih držav – brez urejene zakonodaje na področju zdravilstva in z izrazito trdim alopatskim sistemom, ki so ga nadzirale interesne skupine s področja farmacije in dobavitelji medicinske opreme. Zveni neverjetno, toda v tistih časih je bilo zdravnikom prepovedano, da bi svojim pacientom ponudil kar koli drugega kot alopatski pristop. Če so se želeli ukvarjati s homeopatijo, so jim celo grozili z odvzemom licence. Takrat je bilo nepredstavljivo, da bi zdravstveno zavarovanje krilo različne izbrane metode zdravljenja tako je to uveljavljeno danes.
 
V luči tako neurejene zakonodaje, represivne uradne medicine in vse večjega nezadovoljstva uporabnikov je lažje razumeti, da so ljudje po vsej državi začeli spoznavati drugačne možnosti zdravljenja. 

V Sloveniji je že leta 2020 delovalo več kot petdeset zeliščarskih društev, ki so izobraževala več kot deset tisoč članov. Številne dejavnosti so potekale tudi v okviru drugih društev, univerz za tretje življenjsko obdobje, šolskih ekoloških vrtov …
V Sloveniji so gostovali številni zdravilci in predstavniki tradicionalnih medicin z vsega sveta, ki so na povabilo posameznikov in društev prirejali seminarje.

Že takrat je bila Slovenija med vodilnimi na svetu po deležu prebivalcev, ki se spoznajo na samonikla zelišča, gobe, sadeže in zdravilne rastline, le da se politika tega strateškega potenciala takrat še ni zavedala. 

Splošna ekonomska kriza, krčenje pravic v zdrav­stvu in vse večja nezaposlenost so pospešile odločitev, da so se začeli številni usposobljeni posamezniki tudi poklicno ukvarjati s pridelavo ter predelavo zelišč in zdravilnih gob, z nabiranjem in predelavo samoniklih užitnih rastlin …

Že leta 2015 je bil na milanskem sejmu EXPO predstavljen kraški šetraj. Leto pozneje so se začele tudi dejavnosti za zaščito njegovega geografskega poreka. Zdaj je to ena od naših najbolj prepoznavnih rastlin in pomemben izvozni izdelek. Že lani je izvoz izdelkov na osnovi kraškega šetraja dosegel raven slovenskega izvoza vin, njegova prepoznavnost na svetovni ravni pa se približuje prepoznavnosti provansalske sivke. Izvažamo sadike, zeliščne soli, začimbne izdelke, čajne mešanice, šetrajevo pivo, šetrajev med, kozmetiko na osnovi šetraja, izvlečke, ki so na svetovni ravni priznani kot zdravilo za težave v spolnosti. 

Zdaj v Sloveniji deluje več kot osemdeset učnih zeliščnih vrtov. Zeliščni vrtički so tudi standardni del ponudbe naših zdravilišč. Zeliščarski turizem privablja vse več ljudi z vseh koncev sveta, ki k nam prihajajo, da bi se udeležili seminarjev in uživali v pestri ponudbi zeliščarskih dejavnosti. Imamo celo nizkocenovnega letalskega ponudnika HERB-AIR, ki k nam prevaža zeliščne navdušence iz Evrope in Združenih držav Amerike, pa tudi več agencij, specializiranih samo za ta segment turizma.

Posebnost Slovenije, ki je druge dežele ne morejo posnemati, je v tem, da lahko turisti v samo nekaj dneh spoznajo zelo različna rastišča (hribi, mokrišča, nižine, kraški svet, obala …); tako z minimalnim naporom in s čim manj prevozi spoznajo največji nabor rastlin v različnih fazah vegetacije. 

Od leta 2020 deluje tudi fitoterapevtska akademija. Samostan Stična, Kartuzija Pleterje in nekaj drugih samostanov so obnovili svojo tradicijo, tako da znova izdelujejo vrhunske izdelke samostanske medicine. Hkrati so nastali tudi moderni holistični diagnostični centri, ki združujejo sodobno neinvazivno diagnostiko in naravne oblike zdravljenja.

V dejavnosti ročne predelave zdravilnih zelišč in gob je vključenih več kot 1200 malih podjetij, ki zaposlujejo več kot 18 tisoč ljudi. Posebnost naše ponudbe, po kateri nas poznajo v več kot 36 državah, je v tem, da so v rabi izključno samonikli ter ročno obdelani in ekološko pridelani materiali. Poleg šetraja največji delež v izvozu dosegajo izdelki na osnovi borovnic, drnulj in drevesnih gob. 

Preusmeritev v butično pridelavo zelišč vrhunske kakovosti je hkrati rešila številne male kmetije, ki so bile v primerjavi z intenzivnim kmetovanjem nekonkurenčne, zdaj pa so naša največja konkurenčna prednost. Zeliščarstvo, ki zahteva nedotaknjeno naravo, je zaslužno za to, da nam je uspelo ohraniti kmetije na najbolj nedostopnih tleh, saj so razmere za to dejavnost prav tam najugodnejše. Veliko slovenskih zelišč in izvlečkov izvažamo tudi v tujino, kjer sodelujemo z največjimi proizvajalci rastlinskih zdravil, ki delajo z ekološkimi in divjeraslimi zelišči (Bioforce, Soria …)
 
Država je sicer z zamudo (leta 2025) razvoj te panoge naposled postavila med strateške prioritete. Temu so sledile tudi spremembe v izobraževalnem sistemu, pa tudi začetek dodiplomskega ter podiplomskega študija fitoterapije in naturopatije, sistemsko financiranje raziskav na tem področju in podobno. 

Trenutno so v izdelavi novi strateški dokumenti, ki bodo poskušali integrirati slovensko vrtičkarstvo, zeliščarstvo in inovativne rešitve s področja trajnostnega razvoja v skupno platformo, ki bo turistični ponudbi dala nov zamah.

Ključne besede:
alopatija, homeopatija, samooskrba, kraški šetraj, zeliščni vrt, fitoterapija

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: