Če se vaše kosti šibijo zaradi primanjkljaja kalcija, so vam zdravniki najbrž svetovali uživanje večjih količin mleka, saj je dober vir kalcija. Na drugi strani ste verjetno že slišali, da lahko prav uživanje mleka prispeva k nastanku težav, kot je osteoporoza. Kaj o mleku v povezavi z osteoporozo drži in kaj ne?

Posledica trajno porušenega kislo-bazičnega ravnovesja v telesu je lahko tudi osteoporoza. V primeru dolgotrajnega zakisanja namreč telo za nevtralizacijo presežka kislih presnovkov nenehno črpa kalcij iz kosti, zaradi česar postanejo krhke in lomljive. Uživanje s kalcijem bogate hrane je seveda dobrodošla pomoč, vendar le, če gre za kakovostna živila. To velja tudi za mleko. Beseda mleko ne pove veliko, če ne vemo, o kakšnem mleku govorimo, zato raje bodite pozorni na njegovo kakovost in obliko predelave. 

Mleko je v resnici odličen vir kalcija in beljakovine kazein, ki sodeluje pri vsrkavanju kalcija iz črevesja v telo, toda od kakovosti mleka je odvisno, ali boste od njega imeli kako korist ali ne. Ko gre za osteoporozo, lahko največ pričakujemo od surovega mleka zdravih, ekološko rejenih krav, ovc ali koz. Pri tem mora biti poskrbljeno tudi za optimalno higieno pri molži in shranjevanju mleka (čistoča, ohlajanje mleka, kratkotrajen transport od mesta molže do končnega uporabnika). Takšno mleko je s stališča kislo-bazičnega ravnovesja nevtralno; to pomeni, da nas ne zakisa in tudi ne razkisa. Poleg tega v primerjavi z mlekom, dobljenim od živali iz konvencionalne reje, vsebuje neprimerno več protivnetno delujoče maščobe omega 3, vitaminov K2 in D, poln spekter koristnih maščobnih kislin … Vsebuje tudi številne encime in dobre mlečnokislinske mikrobe. Zaradi tega je tako mleko tudi najlažje prebavljivo. Žal ga ne boste našli v trgovinah, na voljo pa je v mlekomatih in pri kmetih.

Če niste prepričani o neoporečnosti surovega mleka ali pa ga ne nameravate porabiti takoj, ga lahko termično obdelate tudi sami: pol ure ga segrevajte pri temperaturi od 60 do 64 °C. Tako boste uničili potencialno nevarne mikrobe, ki lahko zaidejo v mleko, če je krava bolna ali če se zaradi slabe higiene okuži naknadno. Do tega redkeje pride pri zdravih kravah iz ekološke reje in ob vestnem ravnanju mlekarja, če pa o tem niste prepričani, mleko raje segrejte. Termična obdelava mleka resda nekoliko vpliva na njegovo sestavo in s tem tudi na dobrodejne lastnosti, vendar še vedno manj kot obdelava pri višjih temperaturah. Čeprav se pri termični obdelavi uničijo tudi dobri mlečnokislinski mikrobi, se mlečna beljakovina kazein ohrani, prav tako razpoložljivosti kalcija.

Prebavljivost kalcija lahko izboljšate tako, da mleko naravno fermentirate in iz njega naredite jogurt, kislo mleko ali kefir. 

Pasterizacija je raztegljiv proces, ki ga v praksi izvajajo pri različnih temperaturah in lahko traja različno dolgo. Zato vse pasterizacije niso enake in ne vplivajo enako na kakovost mleka. Zaradi klasične pasterizacije postaneta kazein in kalcij težje prebavljiva, zato se ne moreta iz črevesja vsrkati v telo. Ker mleko uživamo prav zaradi kalcija, je pitje pasteriziranega mleka s tega stališča nesmiselno. To potrjuje tudi raziskava, ki navaja, da odrasli težje dosežejo želeno ravnovesje kalcija v telesu, če pijejo pasterizirano mleko. Raziskovalci so še ugotovili, da otroci, ki uživajo surovo mleko, bolje napredujejo v rasti kot tisti, ki uživajo pasterizirano mleko (vir: Resnice in zmote o osteoporozi). Znano je, da pasterizacija uniči tudi maščobe omega 3 in vitamin K2, ki je pomemben za zdravje kosti. Vitamin K2 namreč sodeluje pri transportu kalcija v kosti. Kadar ga primanjkuje, se kalcij namesto v kosti prenese v mehka tkiva!

Enako kot pri termično obdelanem mleku velja, da je tudi pri tej obliki mleka mogoče z naravno fermentacijo izboljšati resorpcijo rudnin.

Vse nadaljnje obdelave (sterilizacija, homogenizacija, odvzemanje maščob …) dodatno zmanjšujejo koristi mleka in s tem povečujejo tveganje za naše zdravje. Takšno mleko nas lahko celo močno zakisa; sodeč po raziskavah osteoporozo celo poslabša in ne nasprotno. 

Sterilizirano mleko, ki ga obdelajo pri zelo visokih temperaturah, je dobesedno mrtvo. Zato v trgovini mleko, ki ne potrebuje ohlajanja (ki torej ni v hladilniku), mirno pustite tam, kjer je. To je navadno močno industrijsko predelano mleko; z mlekom, ki pride iz kravjega vimena, nima prav veliko skupnega. Če bi ga vzeli v roke in prebrali drobni tisk na embalaži, bi najverjetneje pisalo UHT, sterilizirano, homogenizirano, z dodanim kalcijem ipd. Zaradi tovrstne predelave sterilizirano mleko dolgo zdrži na sobni temperaturi, a se kljub temu ne pokvari. Podobno se z njim dogaja tudi po odprtju. Koliko je v njem življenja in hranil, vam najbolje povedo mikroorganizmi, ki se ga nočejo lotiti, četudi ga pustite odprtega na mizi. Še vedno mislite, da boste z uživanjem takega mleka telesu pomagali okrepiti kosti? 

Tudi posneto mleko utrpi poškodbe. Najznačilnejši je odvzem številnih koristnih maščob, kot so palmitinska, oleinska ter stearinska kislina, in tudi holesterola. Skrita slaba plat posnetega mleka je tudi manjša količina v maščobah topnih vitaminov A, E, in K2. Ti namreč delujejo v paketu z maščobami. Če mleku odstranijo maščobe, s tem odstranijo tudi pomembne vitamine! Resda lahko posnetemu mleku naknadno dodajo sintezne vitamine, vendar se ti ne morejo kosati z naravnimi vitamini.

Mleko iz konvencionalne reje je lahko škodljivo zaradi morebitnih ostankov pesticidov v konvencionalni krmi. Poleg tega utegne vsebovati ostanke hormonov, antibiotikov in drugih pripravkov, ki jih dajejo živalim v težkih razmerah konvencionalne reje. Mleko krav, ki živijo samo v hlevih in se ne pasejo zunaj, pač pa se prehranjujejo pretežno s sojinim in koruznim zrnjem, vsebuje tudi manj koristnih vitalnih snovi, kot so maščobe omega 3 in omega 6 ter vitamina D in K2.

Več o tem, kako izbrati dobro mleko in mlečne izdelke, ki bodo zdravju koristili in ne škodili, si lahko preberete v knjigah Resnice in zmote o osteoporozi ter Resnice in zmote o holesterolu. Prelistate ju lahko na spletnem naslovu shop.zazdravje.net.