Čeprav si to neradi priznamo, so črevesni zajedavci kar pogosti gostje v našem črevesju. V telo pridejo z uživanjem sveže zelenjave, onesnažene z gnojnico, pa tudi z uživanjem samoniklih užitnih rastlin, kot so regrat in koprive – če jih nabiramo na travnikih, kjer odlivajo gnojnico. Utrujenost, slabokrvnost, slabovoljnost, temni kolobarji okrog oči … to so le nekatere od težav, ki jih povzročajo črevesni paraziti. Preberite, kakšne ukrepe proti črevesnim parazitom je svetoval Alfred Vogel.

Temni kolobarji okrog oči, vrtanje po nosu, živčnost, nemirno premetavanje med spanjem, nestrpnost, bledica, srbenje ob zadnjiku, utrujenost, slabovoljnost – vse to so znaki glistavosti, ki lahko nastopijo tako pri otrocih kot odraslih. Če opazite omenjene znake, je koristno opraviti pregled blata in krvi, saj te male nadloge utegnejo občutno načeti vaše zdravje. Človeške podančice (povzročajo neprijetno srbenje okrog anusa; v vijugah debelega črevesja jih je lahko na tisoče), 25 do 40 centimetrov dolge askaride (navadne gliste, ki prebivajo v tankem črevesu) in številne druge gliste izločajo strupene presnovke. Ti se vsrkavajo v telo in povzročajo krvne spremembe, kot je eozinofilija (povečana koncentracija eozinofilcev). Presnova teh strupnin povzroča slabokrvnost, bledičnost, okvare jeter in kopico drugih težav. 

Gliste lahko povzročijo tudi bronhitis. Iz jajčec glist, ki jih zaužijemo z zelenjavo, se izležejo drobne ličinke, ki potujejo skozi črevesno steno v pljuča. Tu nadaljujejo svoj razvoj in povzročijo pojav, ki ga utegnemo zamenjati za močan bronhitis. Ko kašljamo, se paraziti premikajo po sapniku do požiralnika, nato pa jih pogoltnemo nazaj v črevo. Toda s tem se potovanje glist ne konča. Odrasle gliste je namreč mogoče zaslediti tudi v ustih ali nosu, v žolčnih vodih, kjer povzročijo zlatenico, in v trebušni votlini, kjer utegnejo povzročiti vnetje potrebušnice. Jajčeca v blatu je mogoče odkriti šele 70 do 75 dni po okužbi. 

Če niste prepričani, ali je zelenjava okužena z gnojevko, nekoliko pomaga, če jo namočite v slani vodi in nato sperete.

Vir zajedavcev so tudi hišni ljubljenčki. Če imajo težave z glistami, se utegnete okužiti tudi vi, in sicer prek dlake ali sline, zato dovolj pogosto poskrbite za njihovo razglistenje.

Sočasno z zdravljenjem proti glistam je treba skrbeti tudi za higieno, saj boste le tako preprečili, da bi se okužba ponovila. V nasprotnem primeru bo terapija neuspešna. Glistam je torej treba preprečiti vnovičen vstop v telo. Gliste ponoči skozi anus zapustijo telo in v zadnjično gubo izležejo jajčeca. Zaradi nadležnega srbenja se pri praskanju jajčeca prenesejo pod nohte; zlasti pri majhnih otrocih, ki roke pogosto dajejo v usta, se tako hitro vrnejo v telo. Ne praskajte se, četudi vas muči nadležna srbečica, otrokom pa oblecite tesne spodnjice, s čimer boste preprečili stik prstkov z jajčeci.

Mikroskopsko majhna jajčeca je najti tudi v posteljnini in prahu, zaradi česar jih lahko vnesete v telo tudi z vdihavanjem. Prav zato je treba v vseh prostorih vzdrževati strogo higieno, vsak dan z vlažno krpo obrisati prah ter pogosteje menjavati posteljnino. K sreči dobro splošno zdravstveno stanje in normalna prebava zavirata razvoj podančic, zaradi česar ni nujno, da se z njimi okužijo vsi družinski člani. 

Sintezni pripravki niso vselej najboljša rešitev, je zapisal Alfred Vogel, saj lahko povzročijo zastrupitev in zdravstveno stanje še poslabšajo. Kot se je že pogosto izkazalo, so tudi v tem primeru koristnejša naravna sredstva, kot so pripravki iz papaje, ki jih lahko brez tveganja uživajo tudi slabotne osebe in nosečnice. 

Pripravke iz papaje pridobivajo iz tropske rastline Papaya carica, ki je sposobna prebaviti vse parazite v tankem ali debelem črevesju. Papaja je drevesast grm z velikimi listi, ki spominjajo na figove, le da so nekoliko večji. Sadež je podoben meloni. V boju proti parazitom so se listi izkazali kot učinkovitejši od zrelih sadežev. Prav zato pripravke izdelujejo iz listov in drugih delov rastline (steblo, seme …). Papaja ne vsebuje strupov, ki bi pomorili gliste, tako kot sintezni pripravki, pač pa encim papain, ki prebavlja beljakovine. Ta encim raztopi kožico askarid, oksiurov in trihurisov. Nato gliste skupaj s prebavnimi encimi dokončno prebavi, pri čemer ne poškoduje črevesja. Če se boste lotili tovrstnega odpravljanja glist, naj hrana v času terapije vsebuje čim manj beljakovin, da bo lahko papain prednostno razgrajeval parazite, ne pa beljakovin iz mesa, jajc, sira … Namesto pripravkov iz papaje lahko uživate tudi sadeže, toda kot rečeno: raziskave so pokazale, da nezreli sadeži, listi in stebla vsebujejo veliko več papaina kot pa zreli sadeži. 

Pri glistavosti so vam lahko v pomoč tudi različne vrste česna. Vse vrste česna namreč vsebujejo česnovo olje, katerega poglavitna sestavina je žveplova spojina, imenovana žveplov alil. Prav ta daje rastlini značilen vonj, ki se ga lahko znebite, če sočasno s česnom uživate peteršilj. Z uporabo česna, drobnjaka in čemaža v solatah, namazih, juhah … se torej lahko učinkovito ubranite tudi glist. Zdravilo proti glistam lahko pripravite tudi v obliki česnovega mlečnega napitka. V deciliter presnega mleka vmešajte dva sveža, drobno strta in pretlačena česnova stroka. Če se vam zdi okus nevzdržen, lahko napitek tudi nekoliko prekuhate. Tako bo sicer manj učinkovit, vendar okusnejši. Za močno delovanje morate popiti vsaj dva decilitra napitka na dan. Česnovo mleko lahko uporabite tudi za klistiranje. 

Kot domača podpora proti glistam vam ostane še korenje. Če vam uživanje papajinih rezin, papajinih pripravkov in različnih vrst česna ne ustreza, lahko torej poskusite s korenjem. Njegovo delovanje sicer ni tako močno, vendar vam bo vseeno v pomoč. Najbolje je, če sveže stisnjen korenčkov sok uporabljate kot dodatno podporo zdravljenju s papajo. Eterična olja v korenju ugodno delujejo na sluznice ter okrepijo prekrvavitev tkiv v želodcu in črevesju, zato uravnavajo prebavo, poleg tega pa odganjajo gliste.