Skupaj razkrivamo

4.7.2018

Kompostiranje – nov projekt za šole in vrtce 
Besedilo: dr. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj

Velike dobrobiti malega kompostnega kupa. Vse kroži – vse je povezano, in da to dojamemo, nam ni treba študirati kvantne fizike. Kdor hoče spremeniti planet, naj začne pri kompostnem kupu.

Pomembne stvari se zdijo večne: vsaka generacija jih odkriva in raziskuje na novo. Tako je tudi s kompostiranjem. To je proces, v katerem v naravi nastaja humus, ki je osnova rodovitnosti oziroma kakovosti tal nasploh. To je bilo vedno kristalno jasno vsem civilizacijam z visoko razvitim kmetijstvom. V 20. stoletju smo z uporabo kemično sintetičnih gnojil postali »pametnejši«, a se je znova izkazalo, da nas omejeno razmišljanje pripelje v težave. 

Ko težave postanejo dovolj velike, znova pogledamo, kako so reči urejene v naravi, in se bolj ali manj popravimo. Tako se zdaj iz družbe, ki nebrzdano troši in proizvaja odpadke, začenjamo (pre)počasi usmerjati v krožno gospodarstvo. 

Z vidika krožnega gospodarjenja lahko na novo utemeljimo tudi kompostiranje. »Odmetovalni« življenjski slog nas je v Sloveniji pripeljal do stanja, ko lastnega kompostiranja niso opustili le na hišnih vrtovih na urbanih območjih, ampak celo na podeželju. Zakaj bi se trudili s kompostiranjem, če pa je preprosteje dvigniti pokrov zabojnika in delo prepustiti komunalnemu podjetju, potem pa kupiti kako vrečo »dobre« zemljo za sajenje, »obogatene z vsemi rastlinskimi hranili« (po domače: z umetnimi gnojili), ali pa kupiti kar sama gnojila. Bolj ozaveščeni morda nabavijo ekološko zemljo ali kompost. Pa tudi to ni prava rešitev, če le imamo možnost, da kompostiramo sami.
Za izdelavo umetnih gnojil, zlasti dušikovih, je potrebno ogromno energije, ob čemer se sproščajo toplogredni plini. Ti nastajajo tudi ob izdelavi embalaže – vreč za gnojila oziroma mešanice zemlje in organskih gnojil (tudi ekoloških), pri vsakem prevažanju teh izdelkov … Poleg tega so v teh izdelkih tudi neželene snovi. Mnoge mešanice prsti vsebujejo tudi šoto. Ta v naravi nastaja tako počasi, da jo štejemo med neobnovljive naravne vire. Z izčrpavanjem šotišč povzročajo škodo naravi in okolju.

Najbolje je kompostirati organske odpadke tam, kjer nastanejo, kadarkoli je to le možno. S tem znatno manj obremenjujemo okolje, obenem pa pridobimo izjemno kakovosten kompost, saj nadziramo tudi material, ki ga kompostiramo. 

Dobre surovine – dober kompost!
Krožno gospodarstvo je dosledno: če v postopkih uporabljamo zdravju ali okolju škodljive snovi, bodo te prisotne tudi v recikliranih izdelkih. Njihovo odstranjevanje močno oteži in podraži možnosti nadaljnje uporabe snovi. 

Če želimo pridelati zdravo hrano, potrebujemo zdravo zemljo in zdrava gnojila, zlasti kompost. Največ je odvisno od surovin, iz katerih ga pripravimo. Doma, v šoli oziroma v vrtcu lahko kompostiramo skoraj vse organske odpadke z vrta in iz kuhinje, z nekaj izjemami: 
  • ostanki kuhane ali z oljem/maščobami pripravljene hrane (npr. solate s prelivi); kuhana hrana privlači glodavce, olj pa ne moremo kompostirati, 
  • ostanki živalskega porekla, z izjemo jajčnih lupin,
  • lupine citrusov in banan, če ti niso ekološko pridelani.
Strah pred tem, da bo kompost privlačil podgane, je povsem odveč, če bomo upoštevali prvi dve alineji. To dejstvo je v splošnem premalo znano, od tod tudi težave in predsodki.

Izjemen učni pripomoček
Kompostiranje je tudi odličen učni pripomoček, s pomočjo katerega otroci neposredno sodelujejo v vseh fazah od organskega odpadka (surovine) do komposta (hranila za rastline). Če ima šola oziroma vrtec tudi svoj vrt, pa popolnoma sklenemo krogotok z gojenjem zelenjave, sadja in zelišč. Otroci tako razumejo, kako lahko sami obnavljajo rodovitnost tal in obenem varujejo okolje. 

Vse prej zapisane razloge za kompostiranje lahko tako odlično ponazorimo v praksi. S tem otrokom in mladim približamo tudi pojem krožnega gospodarstva, ki od nas zahteva popolnoma nove premisleke in rešitve že pri sami proizvodnji stvari oziroma snovi.

Kompost gre letos v šole in vrtce
Na Inštitutu za trajnostni razvoj smo ugotovili, da se celo šole in vrtci v našem programu Šolski ekovrtovi pri kompostiranju srečujejo s številnimi izzivi. Zato bomo letos v projektu »Kompost gre v šolo« učitelje, vzgojitelje, otroke in mlade v šolah in vrtcih usposabljali za uspešno kompostiranje. Projekt podpirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor.

Projekt sestavljajo usposabljanja za učitelje in vzgojitelje, dejavnosti za učence, pilotni projekt skupnostnega kompostiranja ter zaključni seminar, kjer bomo predstavili izkušnje in dobre primere ter se pogovorili o spodbujanju lastnega kompostiranja z ukrepi in ustrezno zakonodajo. Po Sloveniji bomo na šolah in vrtcih organizirali deset praktičnih delavnic o kompostiranju, ki se jih bodo lahko udeležile tudi druge zainteresirane šole in vrtci iz regije. Učiteljem oziroma vzgojiteljem in mladim bomo nudili tudi strokovno podporo pri načrtovanju in izvajanju kompostiranja. 

Podprli bomo tudi javne dogodke šol oziroma vrtcev na to temo. Želimo namreč, da se znanje in praksa iz vzgojno-izobraževalnih ustanov prelijeta tudi v domove, kjer so na kompostiranje pozabili. Že pogosto se je pokazalo, da so otroci odlični ambasadorji okolju prijaznih praks.

Osnovne in srednje šole ter vrtci se lahko za sodelovanje v projektu prijavijo do 7. maja 2018. Prijavnico in več informacij o sodelovanju najdete na spletni strani http://www.solskiekovrt.si/vabilo-kompost-gre-v-solo/.

Ključne besede:
kompostiranje, kompost, krožno gospodarstvo, umetna gnojila, gnojila, ekološka zemlja, šota, ITR

 

Sorodni članki:

1,367188E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: