Menite, da pitje mrzle vode ali ledenih pijač ohladi pregreto telo? Si ne predstavljate, da bi se poleti sprehajali drugače kot v kratkih majicah ali hlačah? Se vam to, da se vsi pregreti ohladite v ledeno hladni vodi, zdi nekaj normalnega? Kaj je o preprečevanju pregrevanja in dehidracije zapisal Alfred Vogel? Še več na: http://www.avogel.si/svet-avogla/.

Vogel je na svojih popotovanjih obiskal tudi beduine, ki živijo sredi puščave, kjer zrak od vročine kar trepeta, termometer pa v senci pod šotorom nameri 40 stopinj Celzija. Presenetilo ga je, ko mu je bradat mož, ki so mu obraz že razorale brazde starosti, gostoljubno postregel z vročim čajem. Ko ga je povprašal, zakaj v takih razmerah pijejo vroč čaj, mu je razložil, da je v vročini napak piti ledeno hladno vodo in sladkane pijače, saj žejo le še okrepijo, namesto da bi jo pogasile. Takšno ravnanje naj bi škodovalo tudi zdravju. Sčasoma je tudi Vogel opazil, da to drži. Ugotovil je, da nas topla pijača ali sočni sadeži v resnici bolje odžejajo. Poleg tega nimamo težav s prehladi, ki nas zlahka doletijo, če naglo pijemo ledeno hladne pijače.

Čeprav ne dopustujemo v puščavski vročini, ampak v naših gorah, in ostanemo brez pijače, pred nami pa je mrzla studenčnica, se je koristno odpovedati izdatnemu pitju. Če ne gre drugače in moramo za potešitev žeje piti studenčnico, Vogel svetuje, da jo pomešamo s sirotko. Napitek pijemo počasi, po požirkih, pri čemer vsakega temeljito požvrkljamo v ustih. S tem preprečimo prehudo ohladitev in učinkovito potešimo žejo. Samo pitje hladne studenčnice nas namreč ne more odžejati. 

Ne grlu in ne pljučem ne prija, če jih nenadoma oblije zelo hladen ali vroč zrak. Dihanje skozi nos preprečuje občutljivemu tkivu grla in pljuč, da bi jim skrajne temperature zraka povzročile stres in posledično obolenje. Vogel je s tem v zvezi svetoval, da ne le v hudem mrazu, temveč tudi v veliki vročini raje dihamo skozi nos, saj je ta nekakšna »klimatska naprava«, ki omili skrajne temperature vdihanega zraka. Ko zrak potuje skozi nosnice, se namreč pozimi ogreva, poleti pa hladi. Delovanje »nosne klimatske naprave« je sicer pozimi bolj zaznavno kot poleti – najbrž ste že doživeli, da se vam je zaradi kondenzacije hladnega zraka, ki se segreva v nosnicah, iz nosa ulila prozorna tekočina. 

Vogel je opazoval tudi oblačenje beduinov. Ugotovil je, da so kljub nenehni vročini zdravi. Del zaslug za to gre pripisati primernemu hidriranju telesa, del pa oblačenju, s katerim preprečijo pregretje in izsušitev telesa. Puščavski prebivalec nikakor ne bo pritrjeval naši navadi, da v hudi vročini nosimo čim manj kar se da tankih oblačil. Raje se namreč zavije v široka volnena, plašču podobna oblačila. Očitno se v njih tudi dobro počuti in zdi se, da zaradi vročine in močnega sončnega sevanja trpi manj kot mi v svojih ozkih oblekah ali kopalkah. Široka obleka namreč ustvari debelo izolacijsko plast zraka, ki beduina odlično ščiti pred vremenskimi vplivi. Tako beduini preprečujejo poškodbe, do katerih lahko pride zaradi hude vročine. Vemo, da lahko ljudje – zlasti občutljivi – zaradi vročine doživijo vročinsko kap, zaradi opeklin pa utegne priti do poškodb perifernih živcev in žil.

Prav noben puščavski prebivalec ne čuti potrebe, da bi ure in ure poležaval na vročem soncu in s tem izsuševal telo. Tudi obnašanje živali, tako domačih kot divjih, nam pove, da je takšno ravnanje vse prej kot koristno. Nobena žival v veliki vročini ne leži na soncu, ampak se umakne v globoko senco. Arabci in beduini potovanju namenijo zgodnje jutranje ali večerne ure. Kadar delajo na prostem, si glavo obvezno pokrijejo.

Znano je, da je UV-sevanje višinskega sonca v gorah močnejše kot v dolinah in ob morju. Kdor je vajen živeti v gorah, s tem ne bo imel težav, nasprotno pa velja za prebivalce nižin. Ti se morajo zaradi močnih sončnih žarkov in posledične nevarnosti, da pride do pregretja in dehidracije, hitreje umakniti v senco. 

Vogel je bil prepričan, da je kratkotrajno posredno sončenje boljše in tudi bolj zdravilno kot navadna sončna kopel, ko poležavamo na močnem soncu. Torej nam že gibanje v polsenci priskrbi zdravo zračno oziroma sončno kopel. Pri tem je treba upoštevati, da se osebe z visokim krvnim tlakom in s sladkorno boleznijo ne smejo izpostavljati hudi vročini ali dolgotrajnemu sončenju, kajti zanje to utegne biti v določenih okoliščinah celo usodno.

Vogel je menil, da se je v veliki vročini treba izogibati tudi pretirani ohladitvi. Nevarna utegne biti mrzla kopel v planinskem jezeru ali reki, v kateri teče ledeniška voda. Zato se nikar pregreti ne potopite vanje. Bolje je z roko zajemati vodo in se z njo polivati po glavi, rokah in nogah.