Skupaj razkrivamo

10.8.2017

Sodobne oblike kraje časa
Besedilo: Sanja Lončar

Zdi se, da živimo v zelo hitrih časih. S klikom na miško opravimo nekaj, kar nam je nekoč vzelo več ur. Sedemo v avto, in že v nekaj urah pridemo na kraj, do katerega bi nekoč potovali več dni. Tudi do znanja in informacij pridemo instantno: še zganiti se nam ni treba, samo strička Googla nam je treba povprašati. Stroji nam pomivajo posodo, perejo perilo, pogrevajo kosilo, naprave skrbijo za zalivanje trate in vrta …

Če vse seštejemo, bi morali vsak dan uživati vsaj pet ur prostega časa, ki smo si ga prihranili s sodobnimi tehnologijami. Morda poznate koga, ki ga ima toliko?

Protislovno, toda resnično: dandanes nihče nima prostega časa. Ne otroci, ne najstniki, ne upokojenci. Vsi vam bodo tožili, da ne utegnejo postoriti tega ali onega, da je dan preprosto prekratek za vse, kar morajo postoriti.

Verjeli ali ne, dan traja natanko toliko časa kot pred tisočletjem. Kako so si takrat sami pridelali hrano, spekli kruh, brez sesalnika pospravili hišo, odšli po vodo, ob potoku oprali perilo, zakurili in vzdrževali ogenj, si sešili oblačila ter poskrbeli za živali, otroke in ostarele starše? In ob vsem tem so imeli dovolj časa za petje, pogovore, klekljanje, šivanje …

Kdo nam je ukradel čas?
Očitno je da v sodobni ekonomiji časa nekaj ni prav. Zato nas je zanimalo, kaj nam dandanes krade največ časa. Odkrili smo nekaj največjih tatov.

Vsaj polovica Slovencev vsak dan po več ur preživi pred televizijskim zaslonom. Poleti se ta delež zmanjša na 40 odstotkov, med jesenjo in pomladjo pa doseže tudi 60-odstoten delež. Če pred televizorjem prebijete samo tri ure na dan, v povprečni življenjski dobi to nanese skoraj deset let vašega življenja. 

Družbena omrežja uporablja 60 odstotkov Slovencev. Če spremljanju informacij na družbenih omrežjih namenite samo pol ure na dan, za tovrstne dejavnosti vsak mesec namenite kar dan svojega življenja. 

Kot se hvalijo pri Facebooku, je njihov povprečni uporabnik povezan z 80 stranmi skupnosti, skupin in dogodkov ter ustvari do 90 vsebin na mesec. 

Prevozi
Drži, da živimo v času mobilnosti, vendar tudi ta zahteva vaš čas. Pri Citroenu so za potrebe razvoja svojih vozil opravili raziskavo o navadah, povezanih z vožnjo, in ugotovili naslednje. 

Povprečen prebivalec evropske države v svojem življenju preživi v avtu štiri leta in mesec dni, od tega dve leti in devet mesecev kot voznik, leto dni in štiri mesece pa kot sopotnik. Ista raziskava je pokazala, da 2050-krat v življenju v avtu tudi jemo.

Koliko časa nakupujemo?
Zanimivo je, da nismo zasledili nobene kredibilne raziskave, ki bi se ukvarjala s tem vprašanjem. Verjetno oglaševalci nočejo, da bi potrošniki vedeli, koliko časa jim vzamejo nakupi. Nakupovalna središča so namreč zasnovana tako, da se v njih zadržite čim dlje. Koliko dni življenja vam je vzelo nakupovanje, pa si lahko izračunate tudi sami …

Ključne besede:
prosti čas, televizija, facebook, avto, nakupovanje, potrošništvo

 

Sorodni članki:

0,015625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: