Vprašanja/odgovori

Zdravi žitni zajtrki?    

VPRAŠANJE:
Kaj menite o raznoraznih pripravkih, kot so čokolino, koruzni kosmiči, razno napihnjeno žito in drugih  vrst kosmiči, s sadjem in še kakšnimi dodatki. Ali je vse to res tako zdravo, kot promovirajo?

ODGOVOR:
Ko sem bila otrok, smo gledali risanke s Popajem, ta nas je prepričeval, da je močan zaradi špinače. Današnja produkcija za otroke pa gre z roko v roki s kopico komercialnih izdelkov, med katerimi je veliko prehranskih. Tako se glavni junaki največjih hollywoodskih uspešnic smehljajo z žvečilk, posladkov in žit za zajtrk. 

In če so narisani junaki tako močni in zdravi, bi morali sklepati, da bodo takšni postali tudi naši otroci. Namesto da berete moj odgovor, lahko pomaga že branje sestavin na embalaži izdelkov, ki jih omenjate. Na večini boste zasledili, da si sestavine sledijo po naslednjem zaporedju: škrob, sladkor, arome in barvila ter na koncu kakšne anorganske rudnine, kot je kalcij ali železo, ki proizvajalcem omogočajo, da v svojih reklamah navajajo, kako dober je njihov izdelek za zdravje otroka. O teh izdelkih kroži tudi veliko ugibanj o njihovi sestavi. V resnici so to predelani izdelki, pri katerih vaše brbončice ne morejo razvozlati celotne sestave, zato lahko proizvajalci vanje skrijejo marsikaj.

Še navaden beli kruh ima boljšo sestavo kot večina novonastalih »zdravih žit« za zajtrk. Dejansko so to posladki, le v drugačni obliki. Otroku ne bi dovolili, da za zajtrk poje pol škatle piškotov, a verjemite, da tudi pri uživanju takšnih žit ni na boljšem. Oksidiran škrob v rafinirani obliki, v spremstvu rafiniranih sladil ali cenenih žitnih sirupov, je le bližnjica za zakisanje telesa, padec imunskega sistema, razcvet kandide in povečanje telesne teže. V tovrstnih izdelkih je zaslediti tudi kopico barvil in arom, pred katerimi nevladne organizacije svarijo, ker lahko povzročajo hiperaktivnost pri otrocih.  Anorganske rudnine so za telo precej problematične, ker človek ni rastlina, da bi si lahko pomagal z anorganskimi snovmi. Sintetizirani vitamini pa imajo pogosto to slabo lastnost, da v telesu hitro razpadejo na snovi, ki utegnejo bolj obremeniti telo, kot so mu v prvem koraku pomagale.

Žita so lahko tudi zdrava!
Ne razumite napak, da sem proti žitom za zajtrk. Če uživamo zdrava, neoksidirana žita v njihovi polnovredni obliki, delujejo popolnoma drugače kot industrijski sladki zajtrki. Če je žito v svoji integralni obliki in je sposobno kaljenja, je v njem veliko kakovostnih snovi, ki niso oksidirane. Če ga zaužijemo v kratkem času od trenutka, ko smo odprli »popolno embalažo narave«, bomo ob škrobu deležni precejšnje količine dragocenih vitaminov, rudnin in beljakovin. Če si s kosmičnikom sproti pripravljate žitne kosmiče ali če zdrobite zrna v zdrob in to pripravite za žitni obrok, sebi in otroku ponudite najboljše, kar je v žitih. V današnjem času, ko smo vsi, in še posebej otroci, čezmerno zakisani, je zelo dobro na jedilnik čim pogosteje uvrstiti proseno kašo. 

Namesto po belem pšeničnem zdrobu posegajte po zdrobu iz kakovostnejših žit, kot so pira, kamut, enozrnica, dvozrnica, ječmen … Seveda upoštevajte tudi dejstvo, da so žita tako dobra, kolikor so globoke njihove korenine. Včasih so segale tudi meter pod površje zemlje in nam od tam prinašale dragocene rudnine. Danes pa so njihove korenine obrnjene k površini, ker čakajo, da jim hranila »padejo z neba« v obliki lahko topnih umetnih gnojil in namakanja. Dobra žita so zato tista iz ekološke pridelave, ki so morala sama poskrbeti za svojo prehrano.

Muka ali veselje?
Če se vam zdi zelo zamudno vsak dan sproti kosmičiti žita, lahko to storite dvakrat na mesec in si v večjih steklenih kozarcih sami zmešate svoj misli. Dodajate lahko suho sadje, ki si ga želite, in se izognete žveplanemu ali s pesticidi pridelanemu. Prednost domačega mislija je tudi v tem, da je danes na policah večina tovrstnih izdelkov, kljub temu da deluje surova, obsevana z UV svetlobo, zaplinjena ali izpostavljena višjim temperaturam, da bi preprečili razvoj nevarnih glivic, ki rade napadejo umetno gnojena in prehitro zorjena žita. Če nimate kosmičnika, poiščite že narejene kosmiče, pridelane po biodinamični metodi, ki imajo certifikat Demeter. Združenje Demeter prepoveduje obsevanje, zaplinjanje in pregrevanje žit. 

Da bi ta ostala zdrava, pridelovalci uporabljajo le avtohtone sorte, za zdravje pridelka skrbijo z zeliščnimi pripravki in ga pobirajo v polni zrelosti. Seveda je najbolje poiskati žita Demeter, ki so še vedno sposobna kaljenja  (npr. ovseni rižek), in jih skosmičiti pred uporabo. 

Ker je kosmičenje ali mletje žit z ročnim kosmičnikom ali mlinčkom otrokom v veliko veselje, je to še dodatna spodbuda, da otroci vzljubijo zares zdrava žita. Lastne recepture so hkrati najboljše zagotovilo, da bodo z veseljem pojedli tisto, kar so pripravili. Namesto nezdravih sladil zadostuje, da je v misliju več suhega sadja. Če pa dodatno sladite, lahko uporabite kakovosten med, javorjev sirup ali melasni sladkor.

Če otroci ne morejo brez okusa kakava, lahko svojemu misliju dodate ekološko pridelan kakav, ki ni obremenjen s težkimi kovinami in ostanki pesticidov. 
Koliko so torej žitni zajtrki zdravi, je odvisno predvsem od vas.



Ključne besede:
škrob, sladkor, arome, barvila, zakisanje, kandida, hiperaktivnost, žita, prosena kaša, kosmiči, kakav

 

Sorodna vprašanja:

1,265625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: