Med encime ne spadajo le tisti v prebavilih, ki prebavijo zaužiti grižljaj, ampak jih je najti v vseh kotičkih našega telesa, tako zunaj kot znotraj celic. Ko začne pisana mreža različnih encimov popuščati, to lahko pripelje do izgube zdravja in dobrega počutja, zato je treba telesu tudi pri tem priskočiti na pomoč. Zakaj so encimi tako pomembni in kako jih lahko okrepimo?

Encimi so posebne beljakovine, ki jih proizvajajo živi organizmi. Ker pospešujejo skoraj vse telesne biološke reakcije, ki brez njih ne bi mogle potekati dovolj hitro, so zelo pomembni za ohranjanje ne le psihofizičnega zdravja, ampak tudi življenja. Med pomembne encime sodijo amilaze, lipaze, proteaze in drugi, ki pomagajo prebavljati zaužito hrano. Pomembni so tudi encimi DNK-polimeraze, ki skrbijo za pravilno podvajanje dednega materiala ob delitvi celic. Poleg teh so nepogrešljivi encimi, ki sodelujejo v procesu nastajanja energije ATP v celicah, ter encimi acetilholinesteraze, ki sodelujejo pri prenosu informacij med živčnimi celicami in mišicami. Enako velja za tiste, ki pomagajo v procesih razstrupljanja telesa. Nepogrešljivi so tudi proteolitični encimi, ki opravljajo številne naloge, od prebave beljakovin v prebavilih do čiščenja oblog v ožilju in pospravljanja vnetnih ostankov v zaključni fazi vnetij. Seveda to še zdaleč niso vsi encimi, ki se skrivajo v telesu. Raziskovalci menijo, da obstaja približno tri tisoč vrst encimov, ki omogočajo potekanje kakih sedem tisoč telesnih reakcij, pomembnih za ohranjanje zdravja in življenja. Ker pa je človeško telo vesolje v malem, ki ga še nismo dokončno raziskali, je encimov in procesov, ki jih ti pospešujejo, verjetno še veliko več.

Če naj encimi delujejo optimalno, potrebujejo ustrezno okolje. Ko smo zdravi in mladi, večinoma delujejo optimalno. Hkrati s staranjem, stresno preobremenjenostjo, uživanjem nekakovostne hrane, zastrupljanjem s toksini … pa upada tudi moč naših encimov.

Za aktivacijo posameznih encimov je potreben natančen pH-okvir. To pomeni, da lahko večja odstopanja v smeri kislega ali bazičnega stanja vplivajo tudi na učinkovitost delovanja encimov. Tako se bo encim za prebavo beljakovin pepsin aktiviral in cepil beljakovine v zaužitem zrezku le, če bo okolje v želodcu dovolj kislo (pH 2). Če vaš želodec zaradi različnih vzrokov že dolgo ne izloča dovolj želodčne kisline, kljub zadostni količini encima pepsina zrezka ne boste mogli prebaviti. Posledice tega so pomanjkanje pomembnih gradnikov telesnih beljakovin, vitamina B12, železa in drugih snovi ter težave z živčevjem, slabo počutje, slabokrvnost ... (več o tem v knjigi Konec zgage in ostalih želodčnih težav). Prav tako prebava v črevesju ne bo ustrezna, če tam ne bo prave kislosti oz. bazičnosti, potrebne za aktivacijo tamkajšnjih encimov. Posledica tega je pomanjkanje številnih vitalnih snovi, ki jih dobimo s hrano. Podobno je z drugimi telesnimi encimi. Sodobni človek s stresnim življenjskim slogom telo nenehno sili v stanje zakisanosti (kopičenje kislih presnovkov v tkivih), to pa lahko moti tudi delovanje telesnih encimov in procesov, ki jih ti pospešujejo. Zato ni nič nenavadnega, da naturopati vsako slabo počutje ali obolenje povezujejo z zakisanostjo telesa in svetujejo čiščenje telesa, ki iz telesa odstrani presežke kislih presnovkov.

Na delovanje encimov vpliva tudi previsoka ali prenizka telesna temperatura. Ko se nam med boleznijo poviša telesna temperatura, uniči encime, ki so potrebni za delovanje številnih bakterij, vendar pa lahko previsoka telesna temperatura zmoti tudi naše encime. Zato je telesna temperatura, ki se dvigne nad 40,5 °C, nevarna, zlasti če traja predolgo, mi pa se počutimo izžeti.

Na upad aktivnosti telesnih encimov pa vpliva tudi pomanjkanje nekaterih snovi, kot so cink, magnezij in fenolne kisline. Ti vsak po svoje pomagajo pri aktivaciji in delovanju številnih encimov in procesov, v katerih sodelujejo. Pomanjkanje cinka denimo vodi v slabo delovanje imunskega sistema. Pomanjkanje magnezija povzroča utrujenost, izgorelost, zaskrbljenost, težave s srcem in ožiljem … Pomanjkanje fenolnih kislin lahko ošibi razstrupljevalno moč jeter. Fenolnih kislin nam primanjkuje zaradi nezadostnega uživanja rastlinske hrane, kot so šparglji, brokoli, korenje … Zaradi neuravnotežene prehrane v telesu pogosto pride do pomanjkanja cinka – z njim ga je mogoče najbolje oskrbeti s sredozemsko prehrano. Magnezija nam utegne primanjkovati tudi zaradi kroničnega stresa, jemanja nekaterih zdravil (kontraceptivi, antibiotiki, antihipertenzivi …) in uživanja sodobno pridelane hrane, ki vsebuje le malo magnezija, ter pretiranega uživanja presladke hrane in pijač. Da lahko telo prebavi eno samo molekulo sladkorja, porabi kar 54 molekul magnezija.

Moč telesnih encimov lahko načnejo tudi številne strupene snovi, ki v telo pridejo s hrano, pijačo, zdravili, z vdihavanjem ali skozi kožo (ostanki pesticidov v hrani, zdravila, sporne kemikalije v kozmetiki, čistilih, delovnem okolju …). Tako ostanki organofosfatnih pesticidov blokirajo encime, ki uravnavajo prenos živčnega prenašalca acetilholina. S tem tudi nevarno motijo komunikacijo živčevja z mišicami. Skrajna posledica tega so mišični krči, ohromelost, krč bronhijev in zadušitev. Znano je, da na delovanje teh encimov vplivajo tudi številni bojni strupi. Dober primer uničevanja encimov je tudi pretirano uživanje antibiotikov. Mnogi od njih delujejo tako, da onemogočijo delovanje bakterijskih encimov. Ker pa antibiotiki ne razlikujejo med dobrimi in slabimi bakterijskimi encimi, seveda prizadenejo tudi encime koristnih mlečnokislinskih mikrobov v črevesju. Še več, antibiotiki poškodujejo tudi celične elektrarne – mitohondrije, saj naj bi ti evolucijsko izvirali iz bakterij. Posledično v telesu nastaja manj celične energije ATP, zaradi česar nastopijo težave, kot so utrujenost, izčrpanost, migrenski glavoboli, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, avtoimunska obolenja, alergije, fibromialgija in druge težave. Mnoge med njimi so verjetno tudi posledica slabšega delovanja encimov, saj ti za delovanje porabijo velike količine energije ATP.

Naše encimske moči obremenjuje tudi čezmerno uživanje pasterizirane, konzervirane in termično obdelane hrane, ki uniči encime v osnovnem živilu. Če naj telo takšno hrano prebavi, mora proizvajati več encimov, zaradi česar lahko sčasoma pride do encimskega pomanjkanja. Posledici tega sta denimo izčrpanost trebušne slinavke in upad sistemskih proteolitičnih encimov.

Za krepitev encimske moči je nujno odpraviti nekakovosten življenjski slog. To pomeni tudi pravočasno obvladovanje stresa, skrb za redno sproščanje, razkisanje in razstrupljanje telesa, izogibanje toksinom v okolju, kozmetiki … Ker razstrupljanje in obnova telesa večinoma poteka ponoči, poleg počitka in sprostitve nujno potrebujemo tudi dovolj spanja. Poleg tega je koristno uživati čim manj predelano in predvsem ekološko hrano, vsak dan tudi nekaj surove, saj je polna lastnih encimov, ki nam pomagajo pri prebavi in tako ohranjajo pomembne telesne encime. 

Zelo pomembno je, da med svoje prehranske navade vrnemo tudi vsakodnevno uživanje mlečnokislinsko fermentiranih živil, kot so kefir, jogurt, sirotka, kislo zelje, kimči … Ta živila so namreč bogata s številnimi vitalnimi snovmi, seveda tudi z encimi in osnovnimi encimskimi gradniki, ki omogočajo nastajanje telesu lastnih encimov povsod, kjer jih potrebujemo. Encimsko moč nam lahko pomagajo okrepiti tudi tovrstni prehranski dodatki. Kot izjemo med njimi velja poudariti kaskadno mlečnokislinsko fermentirane biokoncentrate, izdelane iz ekološkega sadja, zelenjave, začimb in oreščkov. Ker so tí dobesedno »bombe« vitalnih snovi (polifenoli, osnovni gradniki encimov, desnosučne mlečne kisline in druge vitalne snovi), lahko na več načinov krepijo encimsko moč telesa. Tako desnosučna mlečna kislina izboljša delovanje prebavil in izkoristek zaužite hrane, saj omogoči, da se izloča več prebavnih sokov z encimi ter okrepita črevesna flora in moč prebavnih encimov za fino prebavo hrane. 

Več vitalnih snovi v telesu pomeni tudi boljše uravnavanje kislo-bazičnega ravnovesja in boljše razstrupljanje. Zaradi vsebnosti koncentrata polifenolnih kislin, ki dokazano izboljšajo aktivacijo nekaterih razstrupljevalnih encimov v jetrnih celicah (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16036370), tovrstni pripravki dodatno pomagajo pri razstrupljanju telesa. Uravnavanje kislo-bazičnega ravnovesja podpirajo tudi s krepitvijo drugih encimov v telesu. Ker vsebujejo koncentrat osnovnih gradnikov encimov, lahko telo iz njih ustvari encime tam, kjer mu jih primanjkuje. To posledično pomeni boljši potek številnih biokemičnih procesov v telesu. Uživanje tovrstnih pripravkov je koristno tudi zato, ker poveča proizvodnjo energije ATP v mitohondrijih vsake telesne celice. Ta naj bi se v posameznih celicah (granulociti) povečala tudi za 183 odstotkov. Ljudje s kroničnim pomanjkanjem energije so z jemanjem pripravka Regulatprobio to dosegli v pičlih treh mesecih (Waltraud Lessing, dr. med., Regulat – more energy for cells). Ker encimi za svoje delovanje potrebujejo tudi velike količine energije ATP, to seveda pomeni izboljšanje njihovega delovanja. Še več, uživanje tovrstnih fermentov lahko izboljša delovanje živčnih prenašalcev, kot je acetilholin, in to celo v primeru blokad encima holinesteraze (dr. Karl-Heinz Blank et al., Diagnoza, končno ozdravljeni).

Poleg naštetega ne pozabite na polnjenje telesnih rezerv, zlasti z magnezijem. Tega lahko nadomeščate tako z oralnim uživanjem kot tudi prek kože. Med kakovostne magnezijeve pripravke spada tudi magnezijeva sol nigari.