Stara ljudska modrost pravi: »Zajtrk pojej sam, kosilo razdeli s prijateljem, večerjo pa pusti sovražniku!« 

Ta stara modrost pravzaprav svetuje nočni post, ki ga nekateri znanstveniki danes razlagajo kot vir zdravja in vitalnosti.  

Dnevni post je težka preizkušnja in je v bistvu stres za organizem. Medtem ko mnogi trdijo, kako zelo zdravilen je, pa znanost dokazuje, da le ni tako. V času dnevnega posta skorja nadledvičnih žlez sintetizira odvečno količino hormona kortizola, ki do neke mere zavira imunski sistem (blokira levkocite), povzroča osteoporozo, slabi mišice in moti delovanje možganov in povzroča zamaščenost. Med dnevnim postom razpadajo predvsem beljakovine, še posebej beljakovine v mišicah in imunskih celicah.

Zdravilen pa je nočni post. Ponoči endokrini žlezi hipofiza in epifiza ali češarika, ki se nahajata na spodnji strani velikih možganov, izločata hormona mladosti in rasti – somatotropin in melatonin. Med nočnim postom razpada maščoba, zato je nočni post preprost način hujšanja. Nekateri strokovnjaki menijo, da je pozna večerja vzrok za vrsto sodobnih bolezni od zamaščenosti do raka. Zelo škodljivo deluje predvsem na endokrini sistem. Narava je delovanje fizioloških funkcij zasnovala tako, da podnevi telo črpa energijo iz ogljikovodikov, ponoči pa iz maščobnih zalog. Zato podnevi trebušna slinavka ali pankreas izloča hormon inzulin, ki pomaga pri izgorevanju ogljikovodikov in vzdrževanju maščobe, ki je shranjena v maščobnih zalogah. Ponoči pa endokrina žleza hipofiza izloča hormon rasti, ki omogoča izgorevanje maščob. 

V evoluciji je telo razvilo in ohranilo instinkt, ki mu omogoča obstoj: gospodarno porabo svojih maščobnih rezerv. Pri pozni večerji se izloča veliko inzulina, ki navidezno sporoča hipofizi, da je hrana vstopila v telo in da zato ponoči ni potrebe po trošenju maščobnih zalog. Zato se hipofiza naravna na dnevni režim in ne izloča mnogo hormona rasti. Posledica je pospešeno staranje. Hormon rasti je namreč hormon mladosti, ki ga hipofiza v mladosti izloča velike količine, po 35. letu pa vse manj in tudi zato se človek prične starati. Pozna večerja s tem, da zmanjšuje izločanje hormona rasti, silovito pospešuje proces staranja organizma.

Druga endokrina okvara, ki se zgodi zaradi pozne večerje, je odvečno nočno izločanje inzulina. Pozna večerja namreč povzroči povečano aktivnost trebušne slinavke, kar povzroča pospešeno sintezo inzulina. Znano je, da je pretirano izločanje inzulina glavni dejavnik, ki vpliva na nastanek večine sodobnih kroničnih bolezni: arterioskleroze in posledično infarkta ter možganske kapi, povišanega pritiska, maligne tvorbe, sladkorno bolezen, osteoporozo, različna vnetja (gastritis, enteritis, kolitis, pankreatitis, hepatitis, artritis, dermatitis), avtoimunske bolezni (revmatoidni artritis, tiroiditis, sklerodermija, sistemska kožna tuberkoloza, sistemski lupus itd.), alergije in bronhialno astmo. Odvečni inzulin, kot kažejo klinične študije, povzroča tudi psihične bolezni (depresije, psihoze) in celo bolezni odvisnosti. Pri otrocih odvečni inzulin povzroča neskončne prehlade in respiratorne bolezni, disbakteriozo, bolezni želodčno-črevesnega trakta, alergije, sindrom omejene zbranosti pogosto skupaj s hiperaktivnostjo. 

Ruski zdravnik imunolog dr. Zinovij Petrovič Belij je v svoji knjigi z naslovom »Kako prepustiti večerjo sovražniku ali zdravilna moč nočnega posta« prepričljivo opisal dogajanje v organizmu v času nočnega posta in podal priporočilo: »Ne jejte po 16. uri!« – kot zdravilo za vse zgoraj naštete bolezni.