Prehitro staranje si sodobni človek lahko pridela tudi z uživanjem konvencionalne »prazne« hrane. Ob pomanjkanju vitalnih snovi se telo ne more sproti obnavljati, zato iz dneva v dan izgublja vitalnost. Ker smo ob taki hrani »lačni« mineralov, vitaminov, antioksidantov ..., pa posledično tudi čezmerno jemo. Znano je, da oboje lahko vodi ne le v izgubo vitalnosti, ampak tudi v debelost, diabetes, revmo, srčno-žilna obolenja in druge težave sodobnega človeka. Vse to je švicarski naturopat Alfred Vogel vedel že davno, zato je vsakomur svetoval uživanje kar najbolj kakovostne hrane, ob tem pa še kakšen dan, dva ali več posta z naravnimi sokovi. Pa poglejmo, kaj je na to temo zapisal.

Vogel je na mnogih predavanjih in tudi v svojih knjigah znal spomniti, da je bilo življenje pred prvo svetovno vojno dosti bolj naravno in zato tudi bolj zdravo kot danes. Včasih je npr. za rakom ali srčno kapjo umrl vsak 30. prebivalec, v času življenja Alfreda Vogla vsak četrti, danes pa sta ti dve obolenji na vrhu lestvice razlogov smrti sodobnega človeka. 

Vogel je bil prepričan, da je ta skokoviti porast števila obolenj in smrtnosti močno povezan prav s spremembo prehranjevalnih navad. Povečala se je namreč poraba beljakovinske prehrane in razvrednotenih ogljikovih hidratov, kot so izdelki iz bele moke in sladkarije, narejene z belim sladkorjem. Z uživanjem razvrednotenih živil smo v telesu povzročili pomanjkanje pomembnih vitalnih snovi in omogočili možnost hitrejšega staranja in nastanka resnih obolenj. Rešitev je Vogel videl v povrnitvi polnovredne prehrane. Za hitrejše popravilo škode zaradi napačne prehrane pa je priporočal tudi postenje s sokovi.

Vogel opisuje, da so se včasih ljudje podvrgli tudi zelo nevarnim postom. Eden takih je npr. »suha dieta«. Predpostavljali so, da je primerneje živeti le od čvrste hrane, brez tekočine. Vendar so to dieto zaradi hudih stranskih učinkov hitro opustili. Bolje se je obnesel že post ob manjši količini tekočine. Kasneje se je kot dober uveljavil post z očiščevalnimi čaji, sladkanimi le z malo medu. V te namene so uporabljali tudi brezhibno izvirsko vodo pa tudi mineralno vodo, ki je vsebovala le malo ali nič ogljikovega dioksida. Z uživanjem od 1 do 2 litrov čiste izvirske vode se je telo začelo že čudovito čistiti. 

Namen teh diet je bila tudi čim daljša vzdržnost od beljakovinske hrane in ogljikovih hidratov. S tem so dosegli razbremenitev črevesja, ledvice in jetra pa so lahko dodobra očistili telo obilice strupov. Ker postna dieta s čaji, izvirsko ali mineralno vodo zahteva dovolj lastnih rezerv, se je porodila ideja, da bi se postili s sadnimi in zelenjavnimi sokovi. Pri prej omenjenih dietah gre namreč za stradanje. Tisti, ki se posti, živi le od lastnih beljakovin. V krvi lahko pride do prenasičenosti s kislino, ker se spremeni njena pH-vrednost. Če bi hoteli takšno dieto izvajati daljši čas, bi morali s tem uskladiti tudi svoje duševno stanje, sicer bi lahko vse to imelo neugoden učinek na nas. 

Postenje s sadnimi ali zelenjavnimi sokovi se je izkazalo za manj obremenjujoče za telo, saj pri njem ni stradanja in tudi lažje pride do čiščenja telesnih sokov. Seveda pa je nujno, da uživamo le čiste ekološke sokove. Nima namreč smisla, da z dieto, s katero naj bi strupe izločili iz telesa, dosežemo ravno nasprotno, ker uživamo konvencionalne sokove. Ti so nemalokrat prava zakladnica ostankov umetnih gnojil, pesticidov in konzervansov. Čeprav velja ta dieta za blago, pa vseeno ne smemo vztrajati pri njej, če se ne počutimo dobro ali če smo preveč slabotni, izčrpani. Tudi ob taki dieti je torej treba prisluhniti potrebam in zmožnostim telesa. Kadar npr. bolehamo za tuberkulozo, post ni primeren način odpravljanja težav, ker bi bolnika preveč izčrpal. 

Vogel je svetoval postopno privajanje na dieto s sokovi, in sicer tako, da si najprej vsak teden izberemo en dan, ko pijemo sokove. Čez dan naj bi po požirkih popili od 5 do 10 dl soka. Vsak požirek dodobra pomešamo še s slino in tako omogočimo optimalno vsrkavanje vitalnih snovi iz soka v telo. Če to poteka uspešno, torej brez težav, lahko post s sokovi podaljšamo na dva ali celo tri dni. Sčasoma lahko dieto izvajamo tudi do 14 dni. Pri tem pa moramo paziti na to, da telo dobi dovolj kisika. Pri vseh postih s sokovi je pomembno, da zaradi povečanega izločanja snovi v seču dnevno popijemo od 1 do 1,5 litra blagega šipkovega čaja, čaja iz zlate rozge ali čaja za ledvice. 

Pred postom je dobro črevo sprazniti. Pri tem pomaga vse, kar dela sluz, npr. bolščinci ali lanena semena in rastlinska odvajala, kot je mana. Dober je tudi zeliščni klistir, predvsem tisti s kamilicami. Naredili naj bi ga med postom vsako jutro. Na uravnavanje prebave ugodno deluje tudi uživanje koncentrirane fermentirane sirotke Molkosan. Ta med drugim pomaga, da se črevo redno prazni tudi med postom.

Kadar je z jetri vse v redu, se lahko začnemo postiti s sadnimi sokovi. Post ob sadnih sokovih ni tako težaven, saj ne gre za pravo stradanje, ker dobi telo toliko hrane, kolikor je treba, da nemoteno opravi čiščenje. Pomembno je, da postne dneve uvajamo počasi in se vmes vračamo na normalno zdravo hrano. Sokove izbiramo letnemu času primerno. V času jagod pomaga tudi jagodni sok. Izbiramo lahko npr. med pomarančnim sokom, sokom grenivke ali grozdnim sokom. Post z grozdnim sokom je lahko koristen ne le za ohranjanje vitalnosti, ampak tudi – v najhujših primerih – pri rakavih obolenjih, ker se z njim bistveno obnovijo telesni sokovi. Na ta način bo telo pospravilo presnovne ostanke in spodbudilo organe k boljšemu delovanju. Sadni post je primeren tudi pri nekaterih srčnih motnjah, ker pri njem, kot že rečeno, ne gre za strogo stradanje. 

Pri jetrnih težavah bi post s sadnimi sokovi lahko povzročil težave. V tem primeru je boljši post z zelenjavnimi sokovi. Jetra namreč ob neustreznem delovanju težje prenašajo sadje, saj le s težavo predelajo sadne kisline. To se kaže tudi v veliki občutljivosti na okus sadja. Pomaranče in pomarančni sok se nam naenkrat uprejo in tudi koščičasto sadje nam dela težave. Po Voglovih izkušnjah se je odlično tudi v boju s civilizacijskimi obolenji obnesel post z naslednjo mešanico mlečnokislinsko dovretih sokov: 60 % soka rdeče pese, 30 % korenčkovega soka in 10 % soka iz kislega zelja. Desnosučna mlečna kislina v takih sokovih odlično uravna tudi porušeno črevesno floro in blagodejno vpliva na črevo. Brezhibno delovanje obeh je, kot vemo, nujno za optimalno prebavo hrane, vsrkavanje vitalnih snovi iz črevesja v telo in obnovo ter čiščenje telesa.