Tekst: Sanja Lončar

Sodobna tehnologija odlično spreminja živila v strupe. Iz strupov pa zaenkrat še ne zna narediti živil.

Povod za ta tekst je bil prispevek v televizijski informativni oddaji, v kateri so poročali o plemeniti pobudi za ustanavljanja banke materinega mleka. Plemeniti namen, da materino mleko postane dostopno vsem otrokom, kazi le en »tehnični detajl«, mleko bodo namreč pasterizirali in potem globoko zamrznili, do uporabe.

O kako malo vemo, pri vsej naši učenosti! Materino mleko je najbolj zdrava hrana za otroka prav zaradi tega, ker prihaja iz telesa v telo. Zato ni oksidirano in telesa dojenčka ne zakisa. Druga poglavitna prednost so encimi, ki jih vsako sveže mleko vsebuje in jih v pasteriziranem nikoli ne bo. Enako velja za sveže pomolzeno mleko krave, ki na telo deluje bazično, prekuhano, sterilizirano ali homogenizirano pa telo zakisa.

Pri materinem mleku je pomembna še uglašenost energij, ki jih hrana prenaša, njena kristalizacija, ki je nosilec zapisa in druga, zaenkrat manj otipljiva dognanja holističnih raziskav.

Zakaj je našim tehnologom tako težko dojeti, da živila niso le skupek snovi? Če bi njihov avto kdo zmečkal, bi se sicer v njem ohranile vse snovi novega avtomobila, ne bi pa se mogli z njim peljati. Če bi kdo v njihovem mobitelu napačno obrnil le baterijo, ta ne bi več deloval. Če bi v navadni knjigi zmešali strani, bi ta postala neberljiva… Zakaj se potem nad zapletenimi in dobro delujočimi koncepti narave tako izživljamo?

Poglejmo dva največja strupa sodobne prehrane: sol in sladkor.  

Kako iz sladkorja nastane strup?

Narava sladkorjev ni ustvarila kot strupe, za to je poskrbel človek oziroma njegova »dodelava« narave. Sladkorji so v svežem in posušenem sadju in le ta telesa ne zakisajo. Kaj se zgodi, da sladkor, ki ga pridobimo sicer iz zdravih živil, naenkrat postane tako škodljiv?

Sladkorni trs lahko mirno žvečite in ne boste imeli težav s presnovo. Narava ga je lepo zapakirala in količini sladkorja v »paketni aranžma« dodala tudi večino potrebnih vitaminov in mineralov, ki jih telo potrebuje, da bi prebavilo sladkorje. Težava tovrstnega sladkorja pa je, da ta ne more biti strateška surovina, ki jo lahko države shranjujejo desetletja po bunkerjih, živilska industrija pa jo uporablja kot konzervans.

Zato je preudarni človek iz sladkorja odstranil vse minerale in vitamine in sladkor koncentriral do meje kristaliziranja. V takšni obliki namreč zavzame najmanj prostora v skladiščih in sta zato njegov transport in skladiščenje najcenejša.  

Kaj na to pravi človeško telo?

Industrija človeškega telesa ni vprašala za dovoljenje. Še več. Če bi sladkor danes izumili in ga testirali po kriterijih, ki veljajo za današnje standarde ugotavljanja varnosti živil, nikoli ne bi dobil zelene luči za prodajo.

Za presnovo sladkorja telo potrebuje kup mineralov in vitaminov, ki jih v očiščenem sladkorju ni več. Zato jih mora telo sprostiti iz svojih zalog. Presnavljanje sladkorja zahteva  krom, kalcij, magnezij, kobalt in mnoge druge elemente. Ker jih v rafiniranem sladkorju ni, ga telo potegne iz svojega »črnega fonda«.

Danes vemo, da je takšen sladkor glavni povzročitelj zobne gnilobe. Škoduje presnovi, obremenjuje trebušno slinavko in je eden poglavitnih vzrokov debelosti. Spreminja pH črevesja in tako spodbuja glivične infekcije, povzroča acidozo, ki vodi v neučinkovito cirkulacijo krvi in kopičenje strupov v telesu, povečuje tveganje za razvoj alergij, zaprtja, koronarne tromboze, kožnih izpuščajev, prebavnih motenj, posredno pa vpliva tudi za razvoj mentalnih motenj, kot so depresije, nihanja razpoloženja, shizofrenija, nasilno vedenje itn.

Korak nazaj k naravi

Vse našteto pa ne pomeni, da morate pozabiti na sladke okuse. Le korak nazaj k naravnim rešitvam je potrebno narediti. V naravi sladkorjev v kristalni obliki ne boste našli. Sladkorji so vedno v tekoči obliki in kot takšni so tudi našem telesu veliko bolj prijazni.

Ko z zgoščevanjem sokov pridobivajo naravne sirupe, je v teh še vedno veliko mineralov in celo vitaminov, ki olajšajo presnovo sladkorjev. Tako imamo v trgovinah z zdravo prehrano na voljo vrsto zelo kakovostnih sladil: zgoščeni jabolčni sirup, agavin sirup in javorjev sirup, ki je še posebej bogat s selenom in magnezijem.

Naravni sladkor se lahko pridobiva tudi iz škroba. Tudi naše telo iz škroba dela glukozo in to je za telo najbolj naravni način pridobivanja glukoze za lastne potrebe. Če proces malce pospešimo, dobimo slade: rižev, ječmenov, pšenični, koruzni …

Napačna tehnologija proizvodnje sladkorja je na srečo dala tudi zelo koristni stranski produkt: melaso. V njej končajo vsi vitamini in minerali, ki so jih belem sladkorju odvzeli. Melasa je zelo bogata z magnezijem, železom, bakrom in manganom ter vitamini skupine B. Zato je melasa dejansko edino sladilo, ki v telesu deluje bazično in za sabo pusti več kot vzame. V eni žlički melase je trikrat več železa kot v jajcu in več kalcija kot v kozarcu mleka. Ob tem so vsi našteti minerali v obliki, ki prihaja iz rastlin in so zato za naše telo veliko lažje prebavljivi.  

Sol – še eno zmaličeno živilo

Človeško telo je zgrajeno iz vode in soli. Za naše telo je sol izrednega pomena, saj brez nje ni osmoze, ki je predpogoj za presnovo v celicah. Sol omogoča prenos impulzov po telesu. Brez nje se ne bi mogli gibati niti razmišljati.

Spet je človek žrtev dobičkarjev, ki v svojih kalkulacijah niso dolžni upoštevati zdravje človeka. Le 1 % svetovne proizvodnje soli konča v vaši kuhinji kot sol, ki jo kupite. Še 6 % zaužijete skozi živila, v katerih je sol uporabljena kot konzervans. 93 % soli pa se uporabi za industrijske namene, posipanje cest, mehčanje vode ...

Za industrijske namene in namene konzerviranja je potreben natrijev klorid. Ostanek, naravni elementi, so obravnavani kot nečistoče in jih, enako kot pri sladkorju, v procesu predelave odstranijo. Sicer je znanost že ugotovila, da ima ta čisti natrijev klorid precej škodljivih učinkov in zato velikodušno vrača soli dva od 84 odvzetih elementov: jod in fluor. Vendar, kot pravita avtorja knjige »Voda in sol« dr.med. Barbara Hendel in Peter Ferreira, postane natrijev klorid zaradi obeh dodanih snovi še bolj škodljiv. Seznam škodljivih snovi, ki jih vsebuje naša kuhinjska sol se s tem ne konča. Soli danes zelo pogosto dodajajo tudi sredstva za konzerviranje, sredstva proti strjevanju ali sredstva za izboljšanje lastnosti: kalcijev karbonat, magnezijev karbonat ali aluminijev hidroksid. Prisotnosti le-teh na embalaži ni potrebno deklarirati.

Rezultat uživanja takšne soli je nastanek edema ali povečanje tekočin v telesnem tkivu. Med drugim to povečuje zastajanje tekočin v telesu in povzroča nastajanje celulita. Za nevtralizacijo grama natrijevega klorida, ki ga telo ne more izločiti, porabimo 23-krat več tekočine. Če je natrijevega klorida še vedno preveč, telo prične iz soli ponovno tvoriti kristale. Kombinacija beljakovin in soli tvori sečno kislino, ki se nalaga v kosteh in sklepih. Zaradi tega nastajajo različne oblike protina (t. i. putike) revmatoidnega artritisa, žolčni in ledvični kamni …

Zdravniki vam bodo zapovrstjo svetovali, da zaužijete čim manj soli. Zato me je nemalo presenetil holistični zdravnik, ki mi je priporičil uživanje slanice himalajske soli v precej velikih količinah. Kdo ima prav? Dejansko oba. Toliko kolikor je uživanje navadne soli strup, je uživanje slanice kristalne himalajske soli zdravilo.

Kamena bela sol, ali morska sol (89 % proizvajalcev morske soli tudi morsko sol prečiščuje – »rafinira«) je brez prisotnosti elementov, ki soli v telesu omogočajo njeno izvirno delovanje.

Pri tistih redkih proizvajalcih, ki nam še ponujajo neočiščeno morsko sol, je težava v tem, da je morje, iz katerega so jo pridobili, že dolgo neužitno.

Himalajska kristalna sol je periodni sistem elementov v malem. V njej je 84 elementov (dejansko vsi razen plemenitih plinov). Najbolj pomembna razlika med soljo in kristalno soljo je v tem, da je kristalna sol bila milijone let izpostavljena takšnim pritiskom, da je postala kristal. S tem se je njena kristalna struktura izoblikovala do popolnosti. Dodatna poglavitna razlika med kameno soljo in kristalno soljo je v tem, da so elementi v kristalni soli v koloidni obliki, kar pomeni, da so tako majhni, da jih lahko naše celice z lahkoto vsrkajo in presnavljajo. Elementi v kameni soli so praviloma veliko večji in ne morejo preiti v celice, zato za telo ne predstavljajo uporabnega vira teh dragocenih snovi. Zato himlajska sol zelo spodbuja osmozo, kamena pa jo zavira. Zaradi tega je uživanje slanice iz kristalne soli (rečejo ji tudi himalajska ali ajurvedska kristalna sol) za telo podobno uživanju mineralnega napitka.

Sol in sladkor zagotovo nista živili, ki jih telo potrebuje v velikih količinah. Ob izbiri manj predelanih izdelkov pa njihove znane škodljive učinke precej zmanjšamo, včasih celo obrnemo v našo korist.  

Recept 1:

Kako uporabljamo tekoča sladila?

Vsa tekoča sladila (melaso, javorjev sirup, agavin sirup ali slad) lahko uporabljate brez omejitev ali z njimi pripravljate kuhane jedi, biskvite ali sladolede. Prenesejo tako zmrzovanje, kot tudi kuhanje.

Osnovno vodilo pri izbiri uporabe je njihov okus.

Agavin sirup je popolnoma nevtralnega okusa in vonja. Lahko ga dodate povsod, kjer ste do zdaj uporabljali sladkor. Če delate biskvite z jajci, ga lahko stepete z beljaki. Kljub temu da »sneg« ne bo tako trd kot ponavadi, bo biskvit enako uspešen.

Javorjev sirup Grad A (oznaka kategorije) je blago karameliziranega okusa., Grad B (temnejši) pa je za odtenek bolj močnega in grenkega okusa. To izjemno okusno sladilo je tudi bogat vir magnezija in selena. Zaradi njegove cene je najbolje, da ga dodajate sladicam kot so palačinke, sadne solate, sladoledi ali kuhane žitne jedi. Odličen je tudi v domačih piškotih.

Agavin in javorjev sirup so tudi dobra naravna alternativa sladkorjem za diabetike. Imajo tretjino manj ogljikovih hidratov od belega sladkorja.    

Med sladi je najbolj neutralnega okusa pšenični in rižev slad. Ječmenov ima posebno aromo, ki da okus tudi sladici, kateri ga boste dodali. Zaradi gostote, vse slade lahko mažete na kruh. Če jih dodajate sladicam, jih preden jih dodate v testo, zmešajte z nekaj tople tekočine.

Najbolj zdravo sladilo – melasa, ima eno slabo lastnost. Je izrazito temna in potemni jed, kateri jo dodate. Tudi okus je izrazito močan in v jedi prevlada. Melasa se odlično ujame s kislimi okusi (npr. pomaranče, limone, šipkov čaj). Če jo dodajate v kuhane kaše, lahko uporabite naslednji trik. Jedi dodajte dve žlički melase in žličko čokolade v prahu (ali ustrezno količino čokolade). Melasa in čokolada se dobro ujameta in skupaj dajeta okus grenke čokolade. Tako bodo tudi otroci pojedli zdrob ali ovseno kašo s »čokolado«.  

Recept 2:

Kako uporabljamo himalajsko kristalno sol?

Najbolje je sol uporabiti v obliki solne raztopine. Kristale soli (lahko tudi mleto sol) dajte v stekleni kozarec in prelijte z vodo (Uporabite izvirsko ali vsaj filtrirano vodo). Nivo vode naj sega 2-3 cm nad kristali. Pustite stati čez noč. Ko se kristali ne raztapljajo več, ste dobili 26 % raztopino, ki je neomejeno obstojna. Neraztopljene kristale posušite in shranite za naslednjo uporabo. Pazite, raztopina je zelo slana. Če uporabite žličko raztopine je to enako, kot če bi jedi dodali ¼ žličke soli. Zato bodite pozorni, da se vam slanica ne zlije nekontrolirano v jed.

Najboljše jo je preliti v steklenico ali drugo posodo, ki ima majhno odprtino in vam bo olajšala doziranje.

Tako pripravljeno raztopino uporabljajte za soljenje juh, solat in kuhanih jedi. Delček jo lahko daste v kopalnico in z njo namažite pazduha in stopala po tuširanju. Slanica ne ustavlja potenja, ustavlja pa razkroj bakterij, ki povzročajo slabe vonjave.

V primeru prehlada, alergij ali bronhitisa iz pripravljene slanice lahko hitro pripravite inhalacijo:

Za 1 % raztopino potrebujete 50 g kristalne soli (ali 200 g raztopine) na 5 litrov vode. Pri inhalacijah lahko koncentracijo raztopine postopoma stopnjujete do 3 %.

Glavo nagnite nad lonec, pokrijte se z veliko brisačo in vdihujte 10-15 minut. Seveda, vodo shranite za ponovno inhaliranje ali za kakšno drugo uporabo.

Če delate solno kopel s himalajsko soljo, bo ta pomagala razstrupljati vaše telo. Najboljše je razstrupljevalno kopel narediti ob mlaju. Če vašemu telesu primanjkuje mineralov, potem je pravi čas za kopel ob polni luni. Takrat bo telo iz slanice vsrkalo največ mineralov. Le-ti prehajajo skozi kožo v obliki ionov. Bioenergijske šibke točke se harmonizirajo in energijski pretok v telesu se ponovno vzpostavi.

Delne solne kopeli zelo pomagajo tudi pri glivicah na nogah, bradavicah, kurjih očesih, izcedku …