Mlečno žitna kaša je nadomestek mlečnega obroka za dojenčke, ki jih navajamo na dopolnilo prehrano. Na trgovskih policah je veliko različnih izdelkov, primernih za uporabo od 4., 6., 8. in 12. meseca dalje. Nekaterim je že dodana mlečna formula, drugim mleko dodamo med pripravo. Tokrat (februar 2019) smo podrobno pregledali 12 žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali smo le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelkov z dodatki za prehrano dojenčkov ne priporočamo. Trije od pregledanih izdelkov so dobili oceno zelo dobro, trije dobro, pet povprečno in en pomanjkljivo.

Kašice so eden prvih obrokov, ki jih spozna dojenček, in seveda si vsak želi svojemu otroku zagotoviti le najboljše. V splošnem je otroška hrana dobro nadzorovana z evropsko direktivo 2006/125/ES o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke, ki dokaj podrobno omejuje sestavo. Oceno smo največkrat znižali zaradi dodanega sladkorja, nepotrebnih aditivov ali zavajajočih navedb na izdelku.

Evropsko združenje kliničnih dietetikov (ESPGHAN) odsvetuje uživanje prostega sladkorja otrokom mlajšim od dveh let, zato smo pri oceni prehranskega profila strogo kaznovali vse izdelke z dodanim sladkorjem, in sicer smo vse ocenili kot nezadovoljivo, v skupni oceni prehranskega profila pa niso dobili ocene več kot pomanjkljivo. Prav tako smo slabše ocenili izdelke z večjo vsebnostjo sladkorja, čeprav je bil ta na račun laktoze (naravno prisoten sladkor v mleku) dodane s sirotko ali mlekom v prahu. Izdelke smo primerjali z vsebnostjo laktoze v materinem mleku, ki je okoli 7 g na 100 ml mleka. Izdelke, ki so imeli manj sladkorja smo ocenili kot zelo dobre (Beauty baby, Alnatura), izdelke z več sladkorja pa kot povprečne (Babylove), pomanjkljive (Bebivita, Hipp 3451, Lino Grisolino, Milupa večerna mlečna kašica po 4. mesecu) ali nezadovoljive (Milupa Miluvit in Milupa večerna kaša po 6. mesecu).

Glede na uredbo o aditivih hrana in živila za dojenčke ter majhne otroke do treh let ne smejo vsebovati sladil, barvil, konzervansov in ojačevalcev okusa. Sedem od pregledanih izdelkov ni vsebovalo nobenih aditivov, pet izdelkov pa je vsebovalo sicer dovoljene, vendar ne potrebne aditive. Izdelke z več različnimi aditivi (na primer emulgator: sojin lecitin in umetna aroma: vanilin) smo označili kot pomanjkljive (Milupa Miluvit in Milupa večerna kašica po 6. mesecu), izdelke z enim aditivom (umetno aromo) kot povprečne (Milupa večerna kašica po 4. mesecu in Lino Grisolino) in izdelek, ki je imel dodano le naravno aromo vanilje kot dober (Alete). Izdelki brez aditivov so v tej kategoriji dobili oceno zelo dobro.

Pri označbi smo ocenjevali čitljivost, kontrast in različne navedbe. Noben izdelek ni za označbo prejel oceno zelo dobro. 6 izdelkov je prejelo oceno dobro, 5 povprečno in 1 pomanjkljivo. Nekateri izdelki (vsi izdelki Milupa in izdelek Hipp 3451) so imeli del označbe zabrisan oziroma nenatisnjen in so s tem (glede na informacije na izdelkih istega trgovca s popolno označbo) izgubili podatek o distributerju za Slovenijo, kar smo kaznovali. Na sedmih od pregledanih izdelkov so informacije napisane s premajhnimi črkami, kar smo ocenili kot nezadovoljivo, saj je na izdelku dovolj prostora za zakonodajno določenih 1,2 mm. Pri izdelku Beauty Baby je med sestavinami pšenična moka, medtem ko v imenu navajajo, da gre za zdrobovo kašo, pri dveh izdelkih (Bebivita in Hipp 3451) pa je izpuščen delež ene glavne sestavine (zdrob oz. mleko), kar smo "kaznovali" z oceno pomanjkljivo.

Izdelki imajo na embalaži vsi dovolj prostora za hranilno tabelo, vendar jo imajo na izdelku le trije, trije izdelki pa na priloženem listu v prilepljeni odstranljivi mapi. Tak način za potrošnika ni najbolj priročen, saj otežuje neposredno primerjavo med izdelki, prav tako priložena mapa hitreje odpade z embalaže, s tem pa izgubimo potrebne informacije v slovenskem jeziku. Na vloženem listu so bile pri izdelku Bebivita navedene tudi nedovoljene splošne zdravstvene trditve: "Za zdrav razvoj" in "Za zdravo rast", o čimer bomo opozorili tudi pristojni inšpektorat. Prav tako so se podatki na listu razlikovali od podatkov na prilepljeni deklaraciji. Na listu so nepravilno zapisani alergeni in navedena napačna aroma, medtem ko so na deklaraciji podatki pravilni. Za skupno oceno označbe je ta izdelek dobil oceno pomanjkljivo.

Mlečni kaši Alete in Hipp 3451 se oglašujeta kot izdelka brez barvil, konzervansov in ojačevalcev okusa oziroma brez umetnih arom (na kaši Hipp je navedeno: po pravilniku). Takšne navedbe so zavajajoče, saj jih ob upoštevanju zakonodaje ne sme vsebovati nobena mlečna kaša, za kar smo jim znižali oceno.

S trajnostnega vidika smo pregledali in ocenili koliko slojev embalaže vsebujejo izdelki. Večinoma gre za izdelke pakirane v folijo (vrečko), ki je vložena še v kartonasto embalažo. Če so paketi večji, vsebujejo dve vrečki (na primer 2 x 300 g). Gre sicer za več embalaže, vendar ker je odprt izdelek potrebno hitro porabiti, pakiranja v več vrečk nismo kaznovali. Točke smo odvzeli izdelkom z dvema slojema embalaže in pa tistim, ki imajo dodano palmovo olje. Pri tem točkovanju upoštevamo tudi trajnost in pridobivanje palmovega olja je velik okoljevarstveni problem. Slik, s katerimi bi izdelki odvračali od dojenja ali pretirano idealizirali izdelek, nismo opazili.

Pri dveh izdelkih smo zasledili, da proizvajalec kot eno od možnosti za pripravo kašice navaja uporabo kravjega mleka - pri žitni kašici Lino Grisolino in Hipp 2930, pri čemer pri slednjem svetujejo uporabo razredčenega kravjega mleka (100 ml kravjega mleka + 100 ml vode). Podobna navodila se pojavljajo tudi na drugih izdelkih na trgu, vendar pripravo žitnih kašic s kravjim mlekom svetujemo šele po dopolnjenem 12. mesecu starosti, pediatri pred 12. mesecem dopuščajo le dodajanje okoli 100 ml kravjega mleka dnevno. Izdelki brez dodanega mleka (Hipp 2930 in Milupa zdrobova žitna kaša) uporabe materinega mleka ne spodbujajo, temveč navajajo le uporabo nadaljevalne mlečne formule ali kravjega mleka (izdelek Hipp). Le izdelek Grisolino navaja tudi uporabo materinega mleka, ima pa v hranilni tabeli izpostavljene podatke za obrok s kravjim mlekom. To smo kaznovali z nižjo oceno.

Cena mlečno žitnih kašic se giblje med 0,32 in 0,50 evra na obrok (pripravljen po navodilih na embalaži), višja cena pa ne odraža nujno višje kakovosti izdelka. Uporaba kašic, ki vsebujejo le žita brez dodane mlečne formule, je cenejša od mlečno-žitnih kašic, če za mešanje uporabljamo materino mleko (0,20 do 0,30 evra). Če pa uporabimo nadaljevalno formulo (po priporočilih na embalaži 20 g prahu na obrok), je cena obroka sicer odvisna od formule, ki jo uporabimo in se lahko povzpne tudi do 0,70 evra na obrok. Poglejmo si na primer oba izdelka Hipp, ena kašica je le žitna (Hipp 2930) in ji mleko dodamo sami, druga že z dodano mlečno formulo (Hipp 3451). Cena obroka, ki ga pripravimo z žitno kašico Hipp 2930, ki ji sami dodamo točno določeno nadaljevalno mleko (Hipp 2 Combiotik) po navodilih na embalaži, je za 0,11 evra višja, kot če bi obrok pripravili z mlečno žitno kašico Hipp 3451 z dodatkom prekuhane vode. Če za mešanje uporabljate mlečno formulo vam torej priporočamo izbiro kašic z že dodano formulo, seveda pa bodite ob nakupu pozorni na dodani sladkor.

V malo vode skuhamo 20 gramov žitnih kosmičev ali zdroba, dodamo 200 mililitrov materinega mleka ali nadaljevalni mlečni pripravek, ustrezno ohladimo in postrežemo. A pri izbiri žit moramo biti nekoliko bolj pozorni. Izbirajmo žita posebej namenjena za prehranjevanje otrok (razvidno iz embalaže) ali vsaj iz kontrolirane ekološke pridelave, saj za taka živila veljajo strožje omejitve glede kakovosti, vsebnosti mikroorganizmov in ostankov pesticidov (žita za otroke teh ne smejo vsebovati več kot do 0,01 mg/kg izdelka).

Najprimernejša žita za prvo uvajanje so riž, polenta, pšenični zdrob, prosena in ovsena kaša. Z žiti, ki vsebujejo več prehranske vlaknine, raje počakajte, saj večja vsebnost vlaknin vodi do tekočega blata in posledično večje verjetnosti za dehidracijo dojenčka.

Javno službo izvajanja primerjalnega ocenjevanja blaga in storitev sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (http://www.mgrt.gov.si/).