Skupaj razkrivamo 10.6.2019 Kakšna bo naša prihodnost? Besedilo: Sanja Lončar Bomo prebivalci modrega planeta znali modro uporabiti svojo tehnologijo? Kot je v svojem besedilu opisal Nara Petrovič, tehnološki izumi ne nastajajo kar tako, v peskovniku znanstvenikov, ki preizkušajo nove patente. Kar zalivamo, to raste. In ker razvoj »zaliva« kapital, je trenutno skoraj vsa strokovna pamet tega planeta vpeta v iskanje tehnoloških rešitev, ki služijo ohranjanju moči in vzorcev mišljenja, skladnih z željami financerjev. Zamislite si, da ste vesoljec, ki gleda, kako se razvija človeštvo na planetu Zemlja. Kaj boste videli? Ali človek res napreduje, če si namesto njega vse zapomni telefon, če namesto njegovih nog razdalje premaguje avto, če potrebuje strokovnjaka, da mu pove, s čim naj se prehranjuje, če se brez pomoči stroke in tehnologije še razmnoževati ne zmore več? V poročilu Nacionalnega obveščevalnega sveta pri ameriški obveščevalni službi CIA so pripravili poročilo Globalni trendi 2030, v katerem opisujejo osnovne parametre, ki bodo določali kakovost življenja in moč posameznih držav. To bodo oskrba z vodo, energijo in hrano. Preberite še enkrat – ne omenjajo hitrosti interneta ali otrokove sposobnosti za zmagovanje pri igranju videoigric, ne električnega avtomobila ne pametne hiše in ne robotov … Kdor zna gledati, vidi, da je vse našteto zgolj grmada igrač, s katero nam mahajo pred očmi, da spregledamo bistvo problema. Kaj boste s pametnim telefonom, ko ne boste imeli dostopa do vode, energije in hrane? Pojesti ga ne boste mogli! Zagotovo bo svet doživel tudi veliko tehnoloških preskokov, vendar bomo brez spremembe miselnosti razvijali le tisto, kar bo človeka zgolj dodatno zasužnjevalo in ga delalo odvisnega od tehnologije (oziroma od tistih, ki jo bodo omogočali). Omenjeno poročilo predvideva širjenje gensko spremenjene hrane, izpopolnjene futuristične 3D-tiskalnike, ki bodo znali natisniti tudi »rezervne dele« za človeško telo, umetno izboljšanje delovanja človeških možganov, operacije oči za nočni vid in kloniranje ljudi. Najprej vas bodo torej omejili, pokvarili … nato pa vam vgradili rezervne dele ali novo programje, od katerega boste odvisni do konca svojih dni. Poročilo hkrati ocenjuje, da bo zahodni svet še naprej izgubljal moč v primerjavi z Azijo in da se bodo napetosti zaradi sprememb na svetovni šahovnici še naprej stopnjevale. V takih okoliščinah strokovnjaki vidijo tri možne scenarije: vrnitev h koreninam, sodelovanje ali pa razpad strukture. Glede na očitno nesposobnost vodilnih, da bi prišli do konkretnih dogovorov celo pri znatno manjših težavah, avtorji poročila menijo, da nas verjetno čaka tretji scenarij. Če za trenutek damo na stran visoko politiko in to, kaj pomeni vrnitev h koreninam na ravni družbe, si oglejmo, kaj bo to pomenilo na lokalni ravni in na ravni posameznikov. Kdor dela na vrtu, ve, da se lahko h koreninam vrnemo na več načinov. Eden od njih je čakanje, da postanemo odrezana veja in poskusimo na hitro pognati korenine, kar se navadno ne posreči. Drugi, ki se prime veliko raje, je v tem, da se poskusimo znova ukoreniniti nazaj v normalno življenje, dokler nam je še na voljo pomoč matične rastline. V vrtnarstvu temu pravimo razmnoževanje potaknjencev z grebanjem. Vejico malce zarežemo, jo pritisnemo k tlom in zasujemo z zemljo: tam bo razvila korenino, ki ji bo omogočila samostojno preživetje. Sprva bo hrano dobivala od matične rastline, ko pa bo razvila lastne korenine, to ne bo več potrebno. Če se izrazim manj vrtičkarsko: dandanes je preprosto »trenirati« samooskrbnost. Vsak spodrsljaj je le izkušnja; kar nam ne uspe, še vedno lahko kupimo; česar ne vemo, samo »poguglamo« … Postati samooskrben, ko ne bo več zaledja globalne infrastrukture, pa bo povsem druga zgodba. Zato je v poplavi tehnoloških čudežev, aplikacij, zabave in družabnih omrežij, ki vam samo kradejo čas in denar, pomembno ostati na vse to imun in namesto ugotavljanja, kaj vse še moramo kupiti, raje razmišljati v smeri, česa vse ne potrebujemo. Morda se boste številnim zdeli tehnološko zastareli, toda v resnici se boste razvijali bolj, kot bi vas »izpopolnil« kateri koli od modernih dosežkov. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Poročilo predvideva, da bo leta 2030 »skoraj polovica svetovnega prebivalstva živela na območjih s hudim pomanjkanjem vode«. Najbolj ogrožena bosta Afrika in Bližnji vzhod, težave pa bodo imeli tudi na Kitajskem in v Indiji. Mislite, da bodo ljudje ostali tam, kjer ni več vode, ki je pogoj za preživetje? Preden se razveselite, da imamo v Sloveniji (za zdaj) dovolj vode, pomislite, kaj bo to pomenilo v trenutku, ko bo voda postala strateško pomembnejša surovina kot nafta.
Ključne besede: Sorodni članki:
0,015625 |
Iskanje
S ključnimi besedami lahko hitro in enostavno pridete do željenih informacij.
Želite brati naše novice tudi v prihodnje?
Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.
1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.
2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:
- preko portala e-Davki: Elektronska oddaja.
- ali po pošti pošljete izpolnjen obrazec: Obrazec.