S kanabidiolom (CBD), ekstraktom iz cvetov konoplje, in z njegovimi dobrobitmi smo se že dodobra spoznali. Trg CBD se je razvil hitro, uporabnikov je vse več, zakonodaja pa je še vedno neurejena.

Podjetje Brightfield Group je objavilo, da se je evropski trg izdelkov s CBD leta 2018 povečal za 273 milijonov evrov. Ocenjujejo, da se bo do leta 2021 še za najmanj petkrat, na 1,5 milijarde evrov. To je številnim vzbudilo apetite. Posledice?

Razvoj sivega oziroma neurejenega trga podjetjem omogoča, da svoje izdelke prodajajo brez nadzora, kar lahko pomeni veliko nevarnost za zdravje ljudi. Ironično, ta nevarnost ni povezana s samim kanabidiolom, ampak z drugimi snovmi, ki jih utegnejo vsebovati pripravki (plesni, težke kovine, pesticidi …)

Druga težava, ki zadeva trg s CBD, je zavajajoče oglaševanje: številna podjetja prodajajo pripravke z manjšo vsebnostjo CBD, kot je deklarirana na embalaži, ali pa jim dodajajo sintetični kanabinoid, nevarne kemikalije ali prepovedane droge.

Kako so se evropski oblastniki lotili urejanja tega področja? Z uredbo o novih živilih! 

Ekstrakte, pridobljene iz cveta industrijske konoplje, ki so bili na voljo doslej, naj bi prepovedali za uporabo v živilski in kozmetični industriji − čeprav je molekula CBD potrjena kot ena od najvarnejših molekul na svetu in čeprav je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) kanabidiol prepoznala kot snov, ki je za človeka neškodljiva  Tako naj bi bilo kljub neštetim pričevanjem o pozitivnih učinkih CBD na človeka, ki smo jim mnogi priča − v krogu družine, kot potniki na terenu, v bolnišnicah, pa tudi iz poročil pacientov in zdravnikov.

Odpis celotne proizvodnje CBD, ki ustvarja prepotrebna nova delovna mesta in v kateri se večina proizvajalcev drži pravil, ni smiseln. Prav tako pa ne moremo postaviti na kocko varnosti potrošnikov. EU je sicer začela postopke za ureditev trenutne zmede, in sicer tako, da so kanabidiol označili kot novo živilo (novel food),  toda to je šele začetek procesa, ki utegne trajati še leta. 

Tako so vsi slovenski proizvajalci in distributerji julija 2019 prejeli poziv zdravstvenega inšpektorata, naj v štirinajstih dneh predložijo dokazilo o odobritvi ekstrakta konoplje kot novega živila po uredbi EU, dokazilo v zvezi z uporabo ekstrakta konoplje v pomembnem obsegu pred 15. majem 1997 ali pa dokazilo, da je mogoče dokazati zgodovino varne uporabe v državah tretjega sveta za 25 let nazaj. Če ne morejo predložiti dokazov, morajo v štirinajstih dneh posredovati seznam svojih izdelkov, ki niso v skladu z zakonodajo. Temu naj bi sledila odločba, ki je še niso prejeli. Številni prejemniki teh inšpekcijskih pozivov v resnici sploh niso vedeli, kaj želijo od njih. Zahtevane dokaze, ki bi zadovoljili Evropsko komisijo, je namreč nemogoče dobiti, dokazila o odobritvi ekstrakta konoplje kot novega živila, ki ga izdaja ista komisija, pa ta ni izdala še nikomur v EU. Torej so po veljavni evropski zakonodaji v prekršku VSI, ki se trenutno ukvarjajo s proizvodnjo, prodajo, distribucijo ali razvojem kakršnega koli živilskega izdelka, ki vsebuje ekstrakt konoplje. Edini, ki so že na začetku leta 2018, po skoraj enoletnem pripravljanju te vloge in z veliko porabljenimi sredstvi, vložili vlogo na Evropsko komisijo oziroma na EFSA (European Food Safety Authority), so bili predstavniki češkega podjetja Cannabis Pharma, s.r.o. (V Sloveniji so naprodaj njihovi izdelki pod blagovno znamko CBDex.) Letos je EFSA njihovo vlogo ocenila pozitivno in jo poslala v podpis Evropski komisiji. Če bodo podjetju Cannabis Pharma, s.r.o., odobrili vlogo (kot vidimo, EFSA nima strokovnih zadržkov, pripravki so ustrezni), bodo s tem tlakovali pot do regulacije in zakonske ureditve tega področja. Stroka je torej že odločila v korist človeku, zdaj čakamo še politiko. 

Države članice EU so se na uredbo Evropske komisije odzvale različno. Nekatere so opravile informativne preglede, druge (Nemčija) so bile strožje in so celo zaprle nekaj trgovin z izdelki, ki vsebujejo CBD. Avstrija je denimo sprejela enoletni moratorij: izdelki lahko še leto dni ostanejo na trgovinskih policah, v tem času pa bodo oblasti uredile regulativo. Nekatere članice, denimo Češka, se za uredbo ne zmenijo kaj prida; razlagajo si jo v skladu s svojimi interesi ter na tem področju delujejo in se razvijajo naprej. V Sloveniji smo bili z inšpekcijskimi pregledi postavljeni pred dejstvo: ali pokaži dokazila (ki jih za zdaj nihče ne more dobiti) ali pa vse skupaj pospravi. Postavlja se vprašanje, ali naše oblastnike res tako zelo skrbi za počutje ljudi, da bodo prepovedali eno od najvarnejših molekul na svetu − ali je v igri še kaj drugega. Upoštevaje počasnost, nestrokovnost in neodzivnost naših pristojnih organov to lahko najmileje ocenimo kot nezainteresiranost, če že ne kaj hujšega. Čas mineva, s tem pa nastaja nepopravljiva škoda − tako za potrošnike kot za celotno panogo. Če bo prišlo do popolne prepovedi, bo kar nekaj naših podjetji poslalo svoje delavce na zavod za zaposlovanje in zaprlo vrata. 

KAKO UKREPATI?

Dokler ne bodo pravila v zvezi z izdelki s CBD v prehrani jasna in dokler ne bo sprejeta širša zakonodaja, bi lahko namesto splošne prepovedi proizvodnje in prodaje vzpostavili prehodno obdobje začasne regulacije, za obdobje enega leta pa uvedli moratorij na uredbo in, podobno kot Avstrijci, spisali pravila zase. 

Prehodna oziroma začasna regulacija ne bi bila zapletena. Osredotočati bi se morala predvsem na varnost potrošnika. Strokovnjaki s tega področja so na voljo že leta, saj je konoplja najbolj preučevana rastlina v zgodovini človeštva. Največja odgovornost oblasti bi torej moralo biti varovanje potrošnikov, kar bi dosegle s tem, da bi naložile obvezno testiranje in certificiranje vseh živilskih izdelkov, ki vsebujejo CBD. Testirati bi jih bilo treba na strupene snovi in ugotoviti, ali je vrednost CBD v posameznem izdelku enaka tisti, ki je deklarirana na embalaži. Tako ne bi prihajalo do zastrupitev in zavajanja.

Razumljivo in pravilno je, da je trg izdelkov s CBD reguliran. Toda popolna prepoved CBD ne pomeni rešitve. Prepoved lahko pomeni samo nadaljnji razvoj črnega trga, saj cene pripravkov že zdaj divjajo, če o kakovosti pripravkov in strokovnosti njihovih prodajalcev niti ne govorimo.

Konoplja (in posledično CBD) je obstajala, obstaja in bo obstajala tudi po morebitni administrativni prepovedi. S prepovedjo bodo najkrajšo spet potegnili potrošniki, ki so pripravke s CBD zelo hitro vzeli za svoje, in seveda legalni proizvajalci pripravkov. Le komu je to v interesu? 

Naj dodam le še to, da je umetno pridobljeni, »sintetični« CBD dovoljeno prodajati, čeprav je v zadnjih nekaj letih znanih veliko primerov in študij, ki dokazujejo njegovo slabše delovanje in predvsem številne zaskrbljujoče neželene učinke, ki jih naravni CBD iz izvlečka konopljinih cvetov nima. Zdaj pa razumi in verjemi …