Skupaj razkrivamo

27.11.2009

Sepp Holzer:
Odprto pismo odgovornim v politiki, gospodarstvu in znanosti

Moje predstave o odgovornem, naravnem življenju.

Problemi sedanjosti in moji predlogi za njihovo rešitev


Na svet pridemo ponavadi v sterilni bolnišnici, kjer nam takoj porežejo naše naravne korenine. Cepijo nas in hranijo z nenaravno, kemično krmo. Naravno rojstvo v okviru družine in naravno odraščanje bi bil pravi začetek za prihodnje življenje mladega človeka. Vsak Zemljan ima že zaradi rojstva pravico do koščka Zemlje. Zemljiška reforma, ki bi to upoštevala, bi se morala že zdavnaj zgoditi.

Z odraščanjem daleč od narave in njenih bitij izgubimo vsak odnos do našega okolja. Odraščanje v simbiozi z rastlinami, živalmi in ljudmi pa je tisto, kar omogoča spoznavanje in učenje v sobivanju, tisto, kar v človeku izoblikuje nalogo njegovega prispevka, kot prispevka razmišljanja sposobnega individuuma, tisto, kar omogoča, da bi lahko prav razumel svojo nalogo vodenja, ne pa borbe proti naravi. Z opazovanjem drugih živih bitij bomo ugotovili, da je narava popolna in da je stvarništvo mislilo na vse; da je vse v medsebojni povezavi in da ni ničesar, kar bi bilo treba izboljšati. Naša naloga je, da to ohranjamo.

Ni neumnih in ni pametnih. Vsak shaja, če mu ne vzamemo možnosti za to. »Neumne« in »pametne«  delamo mi, ljudje sami, da bi lahko slabotnejše izkoriščali. V svojih projektih sem imel z vsemi ljudmi (odrasli, otroci, sirote, otroci ceste in otroci, ki živijo na smetiščih) po vsem svetu samo najboljše izkušnje. Narobe je odrekati komu sposobnost, prav pa je dati priložnost, da lahko svoje sposobnosti udejanjajo. Doživeti uspeh, veselje in priznanje je največje plačilo, najboljša terapija in ima tudi ekonomski smisel. Praktičen primer za to bi bil moj projekt BERTA, pomoč za življenje, v kraju Bad Aussee/ Štajerska. To je prva Holzerjeva permakultura za invalide v invalidskih vozičkih v Evropi.

Medgeneracijski problem – velika napaka naše družbe

Naši starši in stari starši se v domovih za ostarele na smrt dolgočasijo. Otroci in vnuki se poneumljajo pred računalniškimi in video igricami, predvsem pa pred televizijo. Smisel stvarništva je, da stari ljudje svoje izkušnje in modrosti posredujejo svojim otrokom in vnukom. Otroci imajo pravico do tega in se lahko tako na življenje veliko bolje pripravijo. Ozavestiti moramo, da delamo na tem področju veliko napako. Hiše za sobivanje generacij in projekti bivanjskih skupnosti naj omogočijo, da to luknjo v naši družbi zapolnimo.

Pouk v šolah naj bi bil oblikovan tako, da pripada 50 % praksi in 50 % teoriji. K vsakemu otroškemu vrtcu sodi vrt, k vsaki šoli sodi kmetija in k vsaki univerzi veliko posestvo. S tem damo otrokom praktične možnosti za preizkušanje in izobrazbo, plodne za prihodnost naših otrok in s tem za prihodnost naše družbe.

Šolanje – specializacija – napredek – poneumljanje

Današni sodobni, tako imenovani napredni način šolanja, odteguje mlade ljudi naravi in jih izkoreninja. Če  človek povezanosti, medsebojnega učinkovanja in simbioze v krogotokih narave ni sam opazoval, jih tudi ne zmore prepoznati in razumeti. V krogotok nezmotljivosti stvarstva se tudi ne more več vključiti.

Kaj je posledica? Namesto da bi razumeli, kako krogotoki v naravi delujejo, mislimo, da bi jih lahko izboljšali in se začnemo – namesto da bi jih poskušali razumeti –  proti njim boriti. Naša naloga pa bi bila, da posegamo v naravo samo tako, da usmerjamo. Kar je potrebno, je zdrava kmečka pamet in kreativnost.

Naši otroci in vnuki se v šolah in na univerzah poneumljajo, v resnici pogosto celo zdrsnejo v propad. Ne morda zato, ker so učitelji ali profesorji preneumni, ne. To se dogaja zato, ker morajo poučevati po učnem načrtu, ki ga niti sami pogosto ne sprejemajo. Ker dovolijo, da jih politika in lobisti uporabljajo. Toda: kjer je volja, tam je tudi pot. Če pa je profesor odvisen od politične stranke ali je pod vplivom lobistov, ne bo ničesar spreminjal. Naduta znanost se je tako zelo oddaljila od prakse, da njenih teorij široke množice niti ne razumejo niti ne sprejemajo več. V krogotoku te verige manjka že več členov.

Znanost in politika sta do danes zatajili in na grozljiva uničenja okolja (podnebne spremembe) nista ustrezno reagirali. Vpliv denarja in korupcija očitno preprečujeta potrebne reakcije in ukrepe. Katastrofe bodo dosegle razsežnosti, ki bodo pripeljale do kolapsa tega bolnega sistema.

Onesnaženje zraka, zastrupljanje vode in zemlje z uporabo kemije in umetnih gnojil v monokulturnem poljedelstvu jemljejo človeku zdrave temelje življenja. Hrana je naše zdravilo. Kmetovalec naj bi proizvajal živila in ne manjvredno, s kemijo zastrupljeno, zaradi monokulture obremenjujočo, manjvredno hrano, ki polni samo želodce. Kmetovalec naj bi kot učitelj posredoval soljudem spoštljiv odnos do drugih živih bitij, do rastlin, do živali in matere Zemlje.

Realnost pa je žal videti povsem drugače. S smernicami EU, obvezami, da bi lahko dobil subvencije, so iz kmetovalca naredili odvisnika. Kmetovalec je degradiran v prejemnika subvencij. Premije naj bi izravnale omejitve in oškodovanost. Te spodbude ali tako imenovana izravnalna plačila pa so samo delna odškodnina zavožene kmetijske politike, zgrešenih nacionalnih zakonov in zakonov EU. Deviza EU je rasti ali propasti.

Specializacija, modernizacija, masovna reja živali. Živali se obravnava samo še kot blago. Odnos do drugih živih bitij narave se izgublja. Mučenje živali je posledica. Druge posledice so pohabljanje živali z rezanjem rogov in kljunov, peruti in repov, mučenje z udarci elektrike, prevelikimi značkami v ušesih itd. Tako mučena žival ne more biti vir zdravih živil. Če se žival ne počuti dobro, je obremenjeno tudi vse, kar nam da.

Kmetovalec je duša naroda! Če umre kmetovalec, umre dežela!

Zaradi predpisanega načina obdelovanja zemlje nepovratno izgubljamo stare kulturne vrednote in znanja. Stare in skozi stoletja preizkušene načine žlahtnjenja in predelave smernice EU celo onemogočajo ali prepovedujejo. Delo in visoke subvencije se daje centralnim gigantskim obratom za predelovanje, kot so klavnice, pekarne, mlekarne in sirarne. Da svoje kapacitete izkoristijo, so kmetovalcu za vse njegove lastne izdelke odvzeli ali otežili možnosti lastne predelave in žlahtnjenja.

Pri peščici bio kmetovalcev, ki so še ostali, so spodbude EU (nadomestilo škod) zmanjšali in povečali zahteve. Vse ostalo – to vedo – se bo uredilo samo po sebi. Kmetovalec je kot suženj na svoji lastni kmetiji, običajno visoko zadolžen zaradi previsoke stopnje mehaniziranja in specializacije. Utrujen je in brez veljave, administrativne obveze in šikani našega prenapihnjenega upravnega aparata pa ga spravljajo v obup. Tako životari svoje življenje v popolni odvisnosti. Kdo se še čudi, če otroci trpljenja svojih staršev nočejo nadaljevati?

Rešitev vseh težav

Da bi se proti temu, od prakse odtujenemu, napihnjenemu upravnemu aparatu zoperstavili, je na mestu pogum posameznika in ne voljno sprejemanje samomora!

Vživimo se v bitje, ki nam stoji nasproti, v rastline, živali in tudi v človeka, ter vprašajmo, ali bi se na njihovem mestu dobro počutili. Če se počuti dobro deževnik, so tla zdrava. Potem se tudi rastlina in žival počutita dobro, če lahko živita v pravem biotopu in v svobodi. Velik uspeh in veliko prednost imamo, če vse pravilno vodimo. Tla je treba uporabljati in ne izkoriščati. Pestrost in ne monotonija monokulture ohranja zdravje sistema. Naloga, ki smo jo dobili od stvarstva, je, da stvari vodimo in ne, da se borimo proti naravi. Narava je popolna. Prav nič ni takega, kar bi bilo treba pri naravi popravljati. Če to kljub temu poskušamo, je to samoprevara. Narava je popolna. Napake delamo samo mi, ljudje.

Vlivajo nam strah – osvobodimo se ga! Strah je v življenju najslabši spremljevalec. S spoštljivim delom s stvarništvom in njegovimi živimi bitji bomo največ pridobili.

Biti kmetovalec je tako najlepši poklic.

www.krameterhof.at
office@krameterhof.at

Ključne besede:
naravno rojstvo, okolje, simbioza, vzgoja, družba, učni načrt, denar, hrana, kmetovalec, živali, narava, strah

 

Sorodni članki:

3,100586E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: