|
Skupaj razkrivamo 20.1.2010
Tekst: Sanja Lončar Če poznate dejstvo, da bolnik, ki je na inzulinu, mesečno prinaša farmaciji in ponudnikom pripomočkov 300 do 400 EUR, potem vam je jasno, zakaj se industrija tako burno odzove na vsako novico, ki bi lahko prekrižala načrtovane dobičke iz tega naslova. V zadnjem času smo bili priča velikemu dviganju prahu zaradi cimeta in stevije. Še o živem srebru nismo slišali toliko "zaskrbljenosti stroke", kot za ti dve naravni živili, ki utegneta zmanjšati porabo umetnih sladil in celo nekaterih zdravil. Cimet je, na žalost, preveč dober! Cimet sodi med zelo raziskane snovi, o katerih tudi zastopniki uradne znanosti menijo, da so zdravilne. Cimet je najbolj raziskan kot antiseptik in naravni antimikotik (deluje proti glivicam). Največ pozornosti širšega občinstva (in največ panike v farmacevtskih vrstah) pa so spodbudile študije o blagodejnem delovanju cimeta pri sladkornih bolnikih. Ameriški raziskovalci iz Beltsvilla (Maryland) so tako dokazali, da vsebuje cimet snov MHCP, ki izboljša odziv diabetičnih maščobnih celic na inzulin. Delovanje so potrdile tudi študije na živalih z diabetesom. Tudi v praksi srečujem veliko diabetikov, ki se pohvalijo, da so prav po zaslugi cimeta svoji bolezni kos in so opustili nekatera zdravila. Vsak diabetik, ki najde notranjo moč, da svojo bolezen odpravi ali vsaj vzdržuje brez zdravil in inzulina, pa za farmacijo pomeni izgubo dobička. Kako potem razumeti svarila o nevarnem kumarinu v cimetu? Zanimivo je, da večina receptur, v katerih se cimet uporablja v precej velikih terapevtskih količinah, izvira iz tradicionalne kitajske medicine in ajurvede. Ali je mogoče, da so v tisočletjih množične uporabe cimeta za zdravljenje zelo širokega spektra težav spregledali, kako zelo škoduje jetrom in ledvicam? Ali pa – in to je najverjetneje –, da cimet, kakršnega so znali pridelati, predelati in pravilno kombinirati z drugimi snovmi, ni imel škodljivih učinkov? Edino, kar je v vsem napisanem nesporno, je, da so pri konvencionalnih izdelkih dokazali precejšnjo vsebnost kumarina. Ločeno pa so dokazali, da ta kumarin škoduje jetrom in ledvicam. Pri tem so proučevali sintetiziran, izoliran kumarin, znan tudi pod oznako C9H602. Kemično je to lakton, spojina, iz katere so izdelani peroralni antikoagulanti. Uporabljajo jih tudi v industriji parfumov in pri izdelavi mil. Naš znanstveni način razmišljanja temelji le na seciranju in proučevanju ločenih delcev, na podlagi katerih skušamo sklepati o celoti. Seznam snovi, ki so v izoliranih oblikah pokazale zelo škodljive učinke, v integralnem živilu pa ne pomenijo težav, je neskončen. Izolirani beta karoten je škodljiv, korenček, ki vsebuje celoten spekter karotenov, pa blagodejen. Izoflavoni iz soje ne delujejo enako v izolirani obliki in v integralnem živilu itd. Alkilamidi v alkoholnem izvlečku ameriškega slamnika delujejo popolnoma različno, odvisno od tega, koliko drugih snovi je v pripravku. Vrbova skorja ne draži želodca, acetilsalicilna kislina, ki so jo iz nje sintetizirali, pa je veliko bolj tvegana za želodec. Ali res menite, da je ocena nekega izoliranega C9H602 ustrezen dokaz za oceno celotnega delovanja cimeta? Enako snov najdemo tudi v koreninah regrata in v kamilicah. Mar jih bodo zato jutri prepovedali? Če bi radi izvedeli, kako velika je razlika med ekološko in konvencionalno gojenim cimetom ter koliko pesticidov najdemo na tistem, ki je v masovni prodaji, si preberite članek z naslovom »Je cimet res nevaren?«, ki je objavljen na spletni strani zazdravje.net v rubriki Skupaj razkrivamo. Pa usoda stevije? Tudi stevijo so obdelali po enakem postopku. Dokler je bilo to malo uporabljeno sladilo, ki so ga poznali le reveži, nikogar ni motilo. Ko pa je priljubljenost stevije začela naraščati tudi v zahodnem svetu in prav posebej med diabetiki, se je stroka hitro odločila ukrepati. V naravnem sladilu, ki ga v Južni Ameriki že tisočletja uporabljajo brez težav, so iskali in med tisočerimi snovmi tudi našli nekaj takšnih, ki bi utegnile biti zaskrbljujoče, oziroma o katerih ne vemo dovolj. Zato so čez noč dosegli prepoved uporabe stevije, ker še nimamo »zadostnih dokazov o njeni neškodljivosti«. V tem stavku pa se zrcali dvoličnost današnje stroke. Mar imamo dovolj dokazov o varnosti gensko spremenjenih organizmov? Ali dovolj dokazov o varnosti nanotehnologije, radioaktivnega obsevanja hrane in podobno? Nevladnim organizacijam, ki nenehno zastavljajo ta vprašanja, odgovarjajo, da so te tehnologije dovoljene, ker ni dokazov, da bi bile nevarne! In tako imamo na trgu kopico novih tehnologij, za katere bomo verjetno šele čez deset let vedeli, kako so vplivale na naše zdravje, imamo pa tudi na tisoče izdelkov, za katere že vemo, da nam škodujejo (npr. beli sladkor), vendar tega civilna družba še ni uspela dokazati. Imamo tudi takšne, za katere smo dokazali, da so rakotvorni (npr. fungidici), pa nam govorijo, da jih moramo prenašati, saj se brez njih ne da pridelati hrane. Stevije pa ne smemo uporabljati, ker zanjo še nimamo dovolj dokazov, da je varna!!! Za vrhunec pa še preberemo, da je FDA (Ameriški urad za zdravila) podjetjema PepsiCo in Coca-Cola pred kratkim izdala dovoljenje za uporabo sladila na osnovi stevije, ki ga bodo uporabljali v svojih pijačah. Veselje javnosti, da je zdaj stevija končno dobila zeleno luč, je bilo kratko. Izkazalo se je, da sta multinacionalki registrirali patentirano sladilo, ki ni povsem enako naravni steviji. In zato registracija njihove patentirane različice ne pomeni dovoljenja za splošno rabo stevije. Zanimivo je, da Japonci niso takšnega mnenja. Pri njih je stevija široko sprejeta in vse bolj pogosto uporabljana. V Sloveniji jo lahko gojite sami, kot okrasno rastlino. Za sadike povprašajte v vrtnarijah in pri zeliščarjih. V tujini jo lahko kupite v obliki posušenih listov, zelenega prahu ali rafiniranega belega prahu. Ključne besede: Sorodni članki:
1,671875 |
Iskanje
S ključnimi besedami lahko hitro in enostavno pridete do željenih informacij.
Želite brati naše novice tudi v prihodnje?
Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.
1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.
2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:
- preko portala e-Davki: Elektronska oddaja.
- ali po pošti pošljete izpolnjen obrazec: Obrazec.
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.