Skupaj razkrivamo

5.4.2019

Kako iz začaranega kroga?
Besedilo: Diana Vlahinič

Vsako pomlad se veliko ljudi odloči za hujšanje. Dolgi zimski dnevi, prazniki s polnimi mizami hrane, uživanje več sladic ter dnevi s premalo gibanja pustijo posledice v obliki odvečnih kilogramov.

Standardne korake hujšanja poznamo vsi: sprememba življenjskega sloga v obliki bolj zdrave prehrane, dovolj gibanja in manj stresa. To so ključne prvine, ki jih že vsi znamo na pamet. 

Kaj se dogaja v telesu, če vse to upoštevamo in vestno telovadimo, vendar kljub temu ne izgubljamo kilogramov? Če kljub trudu še vedno neizmerno hrepenimo po procesiranih ogljikovih hidratih in sladicah? Če imamo volčje napade lakote, ki se jim ne moremo upreti? V tem primeru je težava verjetno na globlji, celični ravni, čemur pravimo inzulinska rezistenca.

Inzulinska rezistenca lahko pripelje do preddiabetičnega stanja in nato do diabetesa tipa 2. Eden od poglavitnih vzrokov za to je primanjkljaj kroma, ki sodeluje pri presnovi glukoze. Krom je namreč eden od esencialnih mineralov,  ki jih telo potrebuje za optimalno delovanje. Oglejmo si, kako se lahko zaradi pomanjkanja osnovnih hranil znajdemo v začaranem krogu inzulinske rezistence.

GLUKOZA, INZULIN IN KROM
Ko zaužijemo obrok hrane, jo prebavni sistem razgradi na molekule, med katerimi so tudi molekule glukoze, ki je glavno gorivo za vsako celico v telesu. Glukoza pride v krvni sistem, da nahrani celice. Za vstop v celice potrebuje inzulin, ki ga proizvaja trebušna slinavka. Naloga inzulina je, da glukozo iz krvi prenese v celice. Več ko je glukoze v krvi, več inzulina potrebujemo. 

Presežek glukoze v krvi lahko povzroči poškodbe žil in oksidativni stres, kar lahko pripelje do ateroskleroze. To je tudi razlog, zakaj pri osebah z diabetesom obstaja večje tveganje, da bodo zbolele za srčnimi boleznimi ali da jih bo doletela kap. Presežek glukoze v krvnem obtoku lahko poškoduje tudi živce, zato pri osebah z nenadzorovano sladkorno boleznijo lahko pride do nevropatije. Glukoza namreč zmanjša sposobnost živcev za pošiljanje signalov.

Inzulin in krom delujeta skupaj z drugimi elementi ter preprečujeta nastanek tovrstne škode. Če naj preprečita uničenje, ki ga lahko povzroči prosta glukoza v krvi, morata oba delovati pravilno. Vsi elementi so odvisni drug od drugega – le skupaj lahko pravilno opravljajo svojo nalogo. 

Ko glukoza pride do celice, počaka na inzulin, da ji odpre vrata celice. V tem trenutku začne delovati tudi krom. Krom se namreč veže na transporter glukoze in glukozo potisne v vrata celice. Če v telesu ni dovolj kroma, glukoza obtiči pred vrati celice.

Kadar pojemo več hrane, se tvori več glukoze, problem pa postane še večji. Telo meni, da nima dovolj inzulina, ki bi glukozi odprl vrata celic, zato trebušni slinavki pošlje signal o pomanjkanju, ta pa proizvede še več inzulina. Povečana raven inzulina v krvi pošlje signal o potrebi po še več glukoze, oseba s to težavo pa začne hrepeneti po sladkorju in sladicah, beli moki in pekovskih izdelkih, da lahko v telo hitro vnese sladkor in uravna neravnovesje. Ko zaužije še več sladkorja, da se uravna neravnovesje, se ustvari še več inzulina – in oseba se znajde v začaranem krogu. Inzulinska rezistenca je vztrajna težava z zelo malo ali nič simptomi. Tako lahko mine veliko časa, preden oseba sploh spozna, da ima težavo. 

Presežek inzulina v telesu povzroči še eno težavo. Če se količina glukoze ne zmanjša (ker ne vstopi v celice, ampak ostaja v krvi), inzulin naroči telesu, naj jo shrani v obliki maščobe. Inzulin namreč nadzira shranjevanje maščobe in signalizira, kdaj jo je treba sprostiti. Oseba s to težavo bo zato začela pridobivati maščobo in s tem presežne kilograme.

Ustrezna količina kroma v telesu lahko že na samem začetku prepreči nastanek začaranega kroga. Če je v telesu dovolj kroma, lahko inzulin odpre vrata celic, krom pa glukozo pospremi skoznje, da lahko vstopi v celico, kjer glukoza učinkovito služi svojemu namenu. Ker raven glukoze v krvi upade, upade tudi raven inzulina. Nevzdržno hrepenenje po sladkorju in ogljikovih hidratih se umiri, teža pa se stabilizira oziroma upade. 

NAJPOGOSTEJŠI SIMPTOMI POMANJKANJA KROMA:
- tesnoba,
- utrujenost,
- težave s presnovo sladkorja v krvi,
- spremenjena presnova holesterola,
- ateroskleroza.

Poskrbite, da bo vaša hrana polnovredna in rastlinska, vsebuje naj samo polnovredne (neprocesirane) ogljikove hidrate, veliko vlaknin, ki so ključne za zdravo črevesje (tudi od tega je odvisna telesna teža), in dovolj tekočine. Kot ste lahko spoznali, čezmerne teže ne povzročajo le polnovredni ogljikovi hidrati, temveč tudi pomanjkanje esencialnih hranil in posledično nepravilna presnova hrane. Z vnosom hranil, ki vam jih primanjkuje, boste prispevali k izboljšanju presnove in posledično k zmanjšanju telesne teže. 

Ključne besede:
hujšanje, inzulinska rezistenca, diabetes, krom, glukoza, inzulin, oksidativni stres, ateroskleroza

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: