Skupaj razkrivamo

15.3.2010

Zavihajmo rokave!
Tekst: Sanja Lončar

Če ste v februarju spremljali TV poročila, ste videli, kako holivudska pravljica o ZDA, ki nas lahko reši pred kometi, Nezemljani, teroristi ter izbruhi takšnih in drugačnih bolezni, razpade takoj, ko jih zadene le pol metra snega. Država je kapitulirala, spustila zastave na polovico stebra, zaprla urade, ustavila avtobusni in letalski prevoz. Zaprli so tudi supermarkete in čakali na sonček, ki bo to pospravil.

Tudi na drugih koncih sveta vsak dan znova odkrivajo, da sadje, ki ga bodo pripeljali iz Španije, govedina iz Argentine, soja s Kitajske in pivo iz Nemčije niso nekaj samoumevnega, kar bo trajalo večno. Medcelinski transport živil vztrajno upada. Globalni ribolov in proizvodnja mesa pa že dolgo staneta več, kot je tržna cena, zato ju pri življenju vzdržujejo le še s subvencijami, ki se pod takšnimi in drugačnimi imeni preusmerjajo iz denarja davkoplačevalcev. Hrana postaja vse bolj obremenjena s pesticidi, nove tehnologije predelave pa vse hitreje kažejo svoje škodljive posledice za zdravje. Povpraševanje po eko izdelkih, krizi navkljub, raste veliko hitreje kot proizvodnja, zato je (in bo) kakovostne izdelke vse težje dobiti.

Lahko obračamo tako ali drugače, študiramo oznake, beremo statistike, iščemo ponudnike itd. Če si zares želimo zagotoviti kakovostno hrano za zdravo telo in duha, potem brez samooskrbe ne bo šlo.

V resnici sami odločamo o tem, ali bo naše življenje odvisno od vse manj zanesljive globalizacije, ali bomo ubrali drugo pot in si mir, blagostanje in zdravje ustvarili sami z eno potezo – z lastnim vrtom. Marec pa je pravi mesec za to, da začnemo z načrtovanjem.

Zato smo se odločili, da v naših novicah veliko več prostora posvetimo samooskrbi. Če že imate svoj košček zemlje, upamo, da vam bodo naše zamisli in nasveti pomagali, da boste ta košček zemlje še bolje obdelali. Če zemlje še nimate (le na kaj čakate?), boste lahko naše nasvete preizkušali kot nabiralci ali pripravljavci.

Veliko načinov obstaja, na katere lahko zemljo obdelujemo brez uporabe kemije, vendar pa obstaja zelo velika razlika v tem, kako zemljo razumemo. Je to le podlaga, na kateri bo zrasla naša hrana? Je to mikrokozmos bitij, s katerimi lahko sodelujemo? Ali pa je to bitje, ki ima lastno zavest in lahko z njim komuniciramo?

Tako kot sami nismo zgolj seštevek kosti in mesa, tudi zemlja ni zgolj seštevek snovi, ki jih znamo v njej prešteti. Ali ste vedeli, da teža vseh organizmov (živali, deževnikov, žuželk in mikroorganizmov), ki živijo pod zemljo, presega težo vsega živega sveta nad zemljo? Ali ste kdaj razmišljali o tem, kako uspe deževniku pojesti toksične snovi, izločiti predelani humus brez prisotnosti toksinov in se ob tem ne zastrupiti? Ali ste razmišljali o tem, kako lahko rastline jedo kamne in iz njih delajo organske snovi, ki nas lahko hranijo? Kako lahko rastline napovedo vreme bolj zanesljivo od naših satelitov? Zakaj vsebujejo ob določenih dneh več zdravilnih snovi kot sicer? Zakaj drevesa, ki je posekano ob določenih konstelacijah, črvi ne bodo napadli sto let in ga ni treba zaščititi s kemičnimi premazi?

Pod našimi nogami so skrivni svetovi, ki nam dajejo življenje, mi pa o njih ne vemo skoraj ničesar. Med vsemi metodami ekološke pridelave je pri razumevanju ter znanstveni razlagi materije in energije zemlje, rastlin, mikroorganizmov in vplivov vesolja najdlje prišla biodinamika.

Biodinamika ni enostavna, je pa učinkovita in v sebi skriva veliko rešitev, ki jih ta planet nujno potrebuje. Za razliko od ekološkega kmetovanja, ki ga predvsem zanima, kako po naravni poti zagotoviti hranila in rastline obvarovati pred škodljivci, biodinamika celotni proces opazuje bolj dinamično. Biodinamiki vedo, da isti pripravek danes morda ne bo učinkoval, jutri pa ga lahko uporabimo z velikim uspehom. Vedo tudi to, da ni nepomembno, ali smo zemljo obdelali zjutraj ali zvečer. Posebej dobro pa vedo, da bodo rastline najbolje rasle, če jih bomo zasejali ob pravem času, ki jim bo omogočil najboljši impulz za tisti del rastline, ki bi ga želeli pridelati.

V svetu je okrog 4200 kmetij, ki delajo po biodinamičnih metodah in imajo mednarodni certifikat Demeter. Od tega jih imamo v Sloveniji okrog 20. Ob tem imamo skoraj 2.000 članov društev Ajda in drugih društev za biodinamiko ter posameznikov, ki to metodo uporabljajo predvsem na svojih vrtičkih. V sodelovanju s praktiki in strokovnjaki na tem področju vam bomo poskusili približati čim več spoznanj biodinamike, ki jih boste lahko preizkusili sami. Založbi Ajda pa se posebej zahvaljujemo za dovoljenje objave setvenega koledarja ge. Marie Thun. To je edini setveni koledar, ki je nastal na več kot 50-letnem znanstvenem opazovanju vpliva različnih konstelacij na rastline in čebele ter je nepogrešljiv pri sodelovanju z naravo.
 
Biodinamika – darilo zanamcem!

Raziskava znanstvenikov z Nove Zelandije (objavljena v reviji Science 260: 344–349) je pokazala, da le dolgoročna obdelava tal na biodinamični način povečuje odstotek hranilnih snovi v tleh. Ekološka obdelava uspeva vzdrževati tla z minimalnimi izgubami rodovitnosti. Konvencionalna obdelava pa dolgoročno izčrpava tla, ki izgubljajo rodovitnost, povečujejo pa se tudi težave.

21 let trajajoča raziskava je pokazala, da le tla, ki so obdelana na biodinamični način, zadržujejo (in celo povečujejo) odstotek ogljikovega dioksida v tleh. Ostale metode (ekološka in konvencionalna) pa so pripeljale do izgube ogljikovega dioksida in s tem do povečanja izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. (Vir 2007, Agriculture, Ecosystem and Environment 118: 273–284)

Torej, edino biodinamiki bodo svojim otrokom zapustili tla v boljšem stanju, kot so jih prejeli v upravljanje.  

Kako biodinamiki premagujejo plevele?

Biodinamiki se držijo načela, da jih je najbolje populiti, ko jih še ne vidite …

Če si zdaj predstavljate, kako gredo s povečevalno lečo na vrt ali njivo, ste v zmoti.

S preučevanjem načina rasti različnih plevelov so ugotovili, da se različna semena zbudijo ob različnih konstelacijah. Kot da bi jim takrat zazvonila notranja budilka, se semena zbudijo in začnejo kaliti. Če boste prvo spomladansko obdelavo tal opravili, ko bo Luna v levu (to je 26. ali 27. marec), boste s tem spodbudili največ semen plevela, da začnejo kaliti. Potem bo zadostovalo, da se vsakih nekaj dni sprehodite po vrtu in z ravno stranjo grabljic, verigo ali kakšnim drugim orodjem »počešete« zgornjo plast tal (do cca. 2 cm globine). Plevele boste dobili v najbolj zgodnji fazi, ko se še niso prijeli in že z rahlim premikom jih boste izpulili. Nič vam ni treba pobirati, le razrahljate zgornjo plast. Ko na ta način v nekaj tednih očistite zemljo plevelov, je čas za setev, in to brez odvečnih skrbi, da se bo gredica kmalu tako zaplevelila, da ne boste več našli lastnih sejančkov.  

Kaj pa s trdovratnimi pleveli kot so osati, regrat, mačje tace …?

Najprej je priporočljivo dojeti, da je beseda plevel žalitev za te zelo dragocene, zdravilne in hranilne rastline. Če jih že imate na vrtu, jih pojejte, ker so veliko bolj bogate z rudninami in zdravilnimi učinkovinami od zelenjave, ki jo mislite zasejati. Če pa so vam zares v napoto, Rudolf Steiner priporoča, da ob pravem času iz kalivih semen rastlin, ki se jih želimo rešiti, naredimo pripravek iz pepela in ga potrosimo po tistih površinah, kjer želimo izbrani plevel odpraviti. Že prvo leto takšni pleveli začnejo precej slabše rasti, v drugem letu postanejo bolj pritlikavi in nehajo cveteti, dokončno pa se jih znebite v štirih sezonah. Za nasvet, kako izdelati tovrstne pripravke, se lahko obrnete na izkušene biodinamike.

---

Ključne besede:
hrana, samooskrba, vrt, zemlja, biodinamika, Demeter, Društva Ajda, plevel, setveni koledar

 

Sorodni članki:

• Kako biodinamiki opravijo z glivicami?
• 3S - Samooskrba kot bližnjica do sodelovanja?

0,125