Skupaj razkrivamo

3.12.2007

Nasveti ljudskega zdravnika - o zdravilni moči tišine
Pripravila: Adriana Dolinar

Srčika projekta Skupaj za zdravje človeka in narave je prisotnost, ki igra glavno vlogo pri ohranjanju in vzdrževanju zdravja človeka in narave, zato vam bom v naslednjih vrsticah razkrila, da ta ni bila neznanka niti enemu najpomembnejših pionirjev naravnega zdravilstva 20. stoletja, dr. A. Voglu. Zavedal se je pomena holistične obravnave posameznika pri kurativi in preventivi. Zato je pri ohranjanju zdravja posvečal pozornost tudi duševnosti. Skozi različne tematike, kot so pomen dihanja, glasbe, gibanja v naravi,… prepuščanja tišini,…, podkrepljene z življenjskimi primeri, je posamezniku pokazal, kje iskati največji vir zdravja - v prisotnosti, v zavedanju slehernega trenutka, v bivanju.

Tako je zapisal: »Ste že pomislili, da se skriva v tihoti, nemotenem miru velika zdravilna moč? Si jo že spoznal in se umaknil k njej pred hrupom, ali se je bojiš?

So ljudje, ki se tihote in samote boje. Niso vajeni, da bi se k njej zatekali in jo uporabili za oddih. Tudi če so v tišini, iščejo hrup, nestanovitno naglico in lov, vročičen nemir, ki jim ne dovoli zavedanja. Beže pred tihoto, novo zdravilno močjo, ki je zastonj in ki bi jim gotovo pomagala, če bi se ji prepustili. Stojijo v hrupnem toku našega časa, se vanj potapljajo in puste, da gre čudovit oddih v tišini mimo njih. Zanimivo je, da se je navadno boje prav tisti, ki bi jim bila nujno potrebno zdravilo… Kdor je še ne pozna, se pred njo ne bi smel zapirati, temveč bi moral pustiti, da se mu predstavi. Zlasti pozimi je za to veliko priložnosti.

Morda si se prav sinoči sam vračal domov. Bila je čudovita mesečna noč. Grmički so blesteli v nežnem soju mesečeve svetlobe. Tudi sneg pod tvojimi nogami se je iskril in v veliki tihoti, ki te je obdajala, si zaznal svoje lastne škripajoče korake skoraj kot hrup. Nehote si obstal, da bi tišina in kristalna lepota nate še globlje delovali. Imel si občutek, da si v nekem drugem svetu. Čarobnega miru ni zmotil niti najmanjši zvok. Si že kdaj opazil, kako lepe so breze v svoji kristalni zimski preobleki? Pravzaprav jih še nikoli nisi videl! Mimo kako številnih darov si že šel, ne da bi jih opazil! Tudi v tvojem vrtu se vse lesketa. Vedno lepša se ti bo zdela narava, vedno globlje bo vate prodirala tihota. Nehote se boš ozrl v nebo. Veš, da skriva mlečna cesta milijone in milijone sončnih sistemov? Kako mogočen, miren, molčeč čudež!
Ali si že pomislil, kako dolgo že stoje sijoče zvezde tam zgoraj? Milijone, milijarde let svetijo v molčeči tihoti.
Kaj si ti v primerjavi z njimi? V dvajsetih, tridesetih, štiridesetih, petdesetih letih življenja se je pod njimi razvilo tvoje majhno bivanje in še nikoli jih nisi videl tako enkratno tihih, tako vzvišeno lepih!

Počasi začneš razmišljati o smislu življenja in se spraševati, ali ga izpolnjuješ, ali si ga spoznal in razumel? Si se doslej pustil prevzeti in gnati daljnemu, hrupnemu toka časa? Čutiš se nekako slabotnega ali celo bolnega in se sprašuješ, ali so k temu prispevali hrup, naglica, nemir? Nekaj se v tebi upira, da bi se prepustil bolezni…«

»Visoka duševna zavest bolezni preprečuje, bolnemu pa pomeni že pol zdravja. Ne bo slabo, če zdravnik upošteva tudi to dejstvo in se o tem pogovori z bolniki, ki mu zaupajo svojo usodo… Vsak biološko usmerjen zdravnik sprejme naravne varnostne ukrepe in zdravljenje ter se veseli uspeha.«

»Povedali bi lahko še marsikaj o naši duševnosti in našem odnosu do življenja, vendar bi nas to odpeljalo predaleč. Pomembno je, da znamo biti kos vsakdanjim zahtevam s pomočjo narave. Čim bolj naravno mislimo in občutimo, tem manj smo dovzetni za škodljive vplive, katerim se človek sicer prav težko upre.«

Voglovi zapisi so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige Alfred Vogel, Der kleine Doktor ( v slovenščini Alfred Vogel, Ljudski zdravnik, MK 1975)


»Sledite zgledu narave in poskusite najti ravnotežje med napetostjo in sproščanjem, med delom in počitkom, med intelektualnimi in fizičnimi aktivnostmi. Bolezen in trpljenje sta posledica izgubljenega ravnotežja in harmonije, na kateremkoli področju življenja.

Živeti v skladu s principi narave je veliko več kot tehnika. Zahteva notranjo naravnanost, ki sloni na globokem razumevanju, spoštovanju in čutenju stvarjenja. Če se želimo zoperstaviti nasilju, ne glede na to, ali gre za nasilje nad človekom, okoljem ali živalmi, se moramo naučiti spoštovati Življenje kot svetost.  Dovoliti, da bi živali, ki so del stvarstva, trpele v človeških eksperimentih je kruto in s stališča spoštovanja narave nesprejemljivo.
Naj bo vodnik vseh vaših prizadevanj ljubezen, ki je največja zdravilna moč Univerzuma.«
(iz knjižice A. Vogel)

---

Ključne besede:
prisotnost, holističen pristop, tišina, duševnost

 

Sorodni članki:

• Voglovi nasveti ob prebavnih motnjah
• Zdravi v naravi s knajpanjem
• Nujno je delovati na več frontah hkrati

0,015625