Skupaj razkrivamo

22.4.2010

Dobre snovi lepo pojejo!

Tekst: Sanja Lončar

Ali bo glasba bolje zapisana na USB-ključku, CD-ju ali trdem disku vašega računalnika? V resnici je vseeno. Pomembno je, da jo boste lahko znova in znova poslušali v nespremenjeni obliki.

To je enostavno razumeti, mar ne? Zakaj potem tako težko razumemo, da so vitamini in zdravilne učinkovine kakor glasba. Različne snovi, na katerih so »zapečene«, pa so le njihov nosilec, tako kot je košček plastike ali silicijev čip le nosilec za informacijo, ki ste jo prenesli z računalnika.

Do teh spoznanj je prišel človek že davno preden smo iznašli računalnike. Poznale so jih mnoge civilizacije pred našo. Poznali so jih tudi mnogi raziskovalci in zdravilci. Ajurveda in druge tradicionalne medicine niso nikoli ločevale esence in materije, zato so tudi njihova izročila zdravljenja vedno upoštevala tako delovanje materije v rastlini kot delovanje njene esence (njenega valovanja, modrosti, sposobnosti, energije …). V zahodnem svetu pa smo zaradi ločitve duše (za katero skrbi cerkev) in telesa (za katerega skrbita farmacija in medicina) končali v slepi ulici, v kateri smo podobni otrokom, ki tolčejo po pokvarjenem televizorju, ker nočejo dojeti, da je že majhen tresljaj povzročil, da ne bomo več mogli spremljati programa.

Dosežki kvantne fizike, metode kristalizacije, biospektralne analize, meritve redox potenciala in mnoge druge tehnike, ki nam omogočajo meriti, koliko je življenja in vitalnosti v snoveh, so danes odprla vrata popolnoma drugačnemu dojemanju stvarnosti. Seveda industrija, ki služi s prodajo »snovnih trupel«, za to noče niti slišati. Celo stoletje so se trudili konzervirati snovi, potem pa jim nekdo sporoči, da so zgrešili bistvo. Res neprijetna novica.

Dr. Rudolfa Hauschko poznamo predvsem v povezavi z naravno kozmetiko, dejansko pa je veliko bolj poznan kot kemik in raziskovalec ter razvijalec antropozofskih in homeopatskih zdravil. Že leta 1950 je dr. Hauschka objavil svojo knjigo »Narava materije – duh in telo«. (The Nature of Substance – Spirit and Matter). Njegove dolgoletne raziskave v sodelovanju z doktorico Ito Wegman na kliniki v Arlesheimu (Švica) kažejo na popolnoma drugačno naravo stvari, kot smo se jo učili v naših šolah. Če bi le naša sodobna znanost presegla svojo omejeno vizijo stvarnosti in namesto seštevanja in odštevanja začela opazovati zakonitosti celote, bi veliko nerešljivega postalo zelo enostavno rešljivo.

Prav frustrirajoče je poskusiti na tako omejenem prostoru strniti fascinantne ugotovitve o naravi vitaminov, maščob in različnih rudnin. In prav boleče je odkrivati, koliko znanja je že na voljo, pa se naša civilizacija požvižga nanj. Ogromno denarja vlagamo v razvoj dragih, nevarnih in pogosto neučinkovitih tehnologij. Rešitev, ki jih imamo na voljo, pa nočemo videti.

Naši predniki so že tisočletja nazaj znali ohranjati živila s pomočjo alkohola, kisa, mlečnokislinske fermentacije, soli, maščobe ali sušenja. Za mnoga živila je to tudi danes zelo zdrav način ohranjanja in smo z »napredkom« prišli do slabših rešitev, kot so bila včasih. Vendar pa za potrebe izdelave zdravilnih pripravkov ali prehranskih dopolnil te metode včasih ne zadostujejo.

Ritmi so nosilci življenja

Ali bi lahko naredili zdravilne izvlečke brez alkohola, je razmišljal dr. Rudolf Hauschka, ko je premišljeval o kapljicah za oči in zdravilih, ki jih je potreboval za otroke. Obrnil se je na Rudolfa Steinerja in ta mu je povedal: »Preučuj ritme, ritmi so nosilci življenja.« Večini ljudi ta napotek ne bi veliko pomenil, Rudolf Hauschka pa je menil, da je vredno vložiti veliko let življenja v to delo. Nikoli ne bomo vedeli, koliko neuspelih poskusov je moral prenesti, vemo pa, da je po letih preučevanja dosegel, da je lahko rastline ohranjal le v vodi, brez toplotne obdelave in kemičnih dodatkov. Uporabil je le ritme svetlobe, teme, gibanja in mirovanja. Njegov vodni izvleček vrtnice, ki je osnova večine kozmetičnih izdelkov Dr. Hauschke ohranja življenjske moči vrtnice do 30 let! Še veliko drugih rastlinskih izvlečkov, ki jih v WALI uporabljajo za zdravila in kozmetične pripravke, na takšen način lahko ohranijo več kot desetletje.

Sušenje, ki ohranja življenje

Tudi na drugih koncih sveta so delali in delajo modri ljudje, ki se zavedajo, da je narava veliko več kot le seštevek sestavin kakšne rastline. Zato so njihova prizadevanja usmerjena predvsem na iskanje takšnih tehnologij, ki bodo ohranile čim več zdravilnih učinkovin.

Japonca dr. Hagivaro pogosto omenjamo na teh straneh. Kako ne bi, ko mu je uspelo najti način kako posušiti ječmenovo travo, korenček ali žitne kalčke brez visokih temperatur in tako ohraniti vse vitamine, organske rudnine in celo encime. Dr. Hagivara je že leta 1969 prišel do postopka sušenja v 18 metrov visokem stebru, kjer se sveže stisnjen sok ječmenove trave suši le z zračnim tokom, v sestavi, ki ne sproža oksidacije. To je zelo občutljiv proces, ker že minimalna sprememba pretoka zraka, toplote ali pritiska lahko uniči encime in razpoložljivost vitaminov. Kljub temu, da je od njegovega odkritja minilo 50 let, je kakovost izdelkov, ki jo delajo po tej metodi še vedno nepremagljiva, ko gre za omenjene izdelke.

V zadnjem času je nastalo še nekaj koristnih tehnik sušenja, ki so v uporabi pri prehranskih dopolnilih in začimbah, kot je npr. mrzlo sušenje ali refrakcija.

Zapleti z maščobami

Trenutno so zelo »in« pripravki z maščobnimi kislinami omega-3. Na žalost jih večina ponuja le snov oz. tisto, kar znanost označuje kot omega-3. Dr. Budwigova, ki je verjetno največja poznavalka maščob in še posebej maščob omega-3, je bila zelo zadržana do vseh oblik prečiščenega ribjega olja in pripravkov omega-3 v kapsulah. Po njenih spoznanjih vsi procesi predelave poškodujejo energijsko polje maščob omega-3, poleg tega pa jih zelo pogosto iz cis oblike spremenijo v trans obliko, ki je za naše telo bolj škodljiva kot koristna. Zato je kot vir maščob omega-3 svetovala le neoksidirano, hladno stisnjeno laneno olje, ribe z maščobami omega-3, laneno seme in druga živila, ki že po naravi vsebujejo te maščobe.

Zapleti z maščobami se poznajo tudi pri mnogih drugih prehranskih dopolnilih. Tudi vitamin D, ki nam ga ponuja farmacija, je pogosto v sintezni obliki D2, o kateri mnogi znanstveniki menijo, da nikakor ni primerljiva z naravno obliko D3. Podobno menijo o prečiščenem olju jeter polenovke, ki sicer vsebuje obliko D3, vendar gre znova za proces predelave, v katerem energija živila utrpi spremembe.

Ker ne znajo delati z maščobami, jih mnogi proizvajalci preprosto odstranijo in nam izdelek potem promovirajo kot še posebej koristen, ker vsebuje manj maščob. Včasih pa ta »korist« sploh ni tako koristna, kot nam jo želijo predstaviti. Dober primer za to je kolostrum. Gre za mlezivo – prvo mleko, ki ga krava izloča za novorojenega telička. Tako kot materino mleko je tudi mlezivo (kolostrum) zelo bogato z maščobami, ki so obenem tudi nosilke velikega števila varovalnih snovi in vitaminov. Odstranjevanje maščob, kot to počnejo nekateri ponudniki, je tako siromašenje izdelka.

Kako uspavati bakterije?

Poleg vsega naštetega v zadnjem času čutimo tudi pomanjkanje koristnih bakterij, zato jih želimo dodatno vnašati v telo z različnimi pripravki. Tu pa se znajdemo pred težavo, kako koristne bakterije žive pripeljati do uporabnika. Mlečna industrija je to počela zelo uspešno, vendar le, dokler je bilo sprejemljivo, da so imeli kisla mleka in jogurti rok trajanja 5 dni. Takrat so se žive probiotične bakterije prehranjevale z mlečnim sladkorjem, se razmnoževale in izločale mlečno kislino. Zato so bili takšni jogurti oz. kisla mleka vsak dan bolj kisli, dokler na koncu mlečnokislinskim bakterijam ni zmanjkalo hrane. Danes takšne najdete le pri eko kmetih ali v izdelkih kot so npr. naravni kefir Krepko ali probiotični jogurti istega proizvajalca.

Tehnologi se zavedajo, da moramo mlečno kislinske bakterije zelo dobro založiti s hrano, ali pa jih … uspavati.

Tako je nastala tehnika liofiliziranja, ki je omogočila, da bakterije (v zadnjem času enako tehnologijo uporabljajo tudi pri drugih snoveh) na pol uspavamo, oz. zabubimo, dokler zanje ne pride pravi trenutek, da začnejo spet delati. Ko jih zbudimo, jih damo praviloma v tekoči medij, v katerem jih čaka še nekaj okrepčila. Ko pridejo k sebi, pa gredo na delo. V skladu z zahtevami današnjega časa po podaljšani trajnosti, je liofilizacija zelo dobra rešitev, ki ji uspe ohraniti življenje.

Niso vse rastline enake!

Pri izdelavi učinkovitih zdravil, prehranskih dopolnil ali kozmetike posvečajo odgovorni ponudniki veliko pozornost izbiri pravih sort rastlin, ki jih bodo uporabili. Večina ugotavlja, da je veliko sodobnih sort »izrojenih«. V želji po večjih donosih so semena namreč desetletja ali celo dlje križali le po kriteriju donosa, s čimer so zrušili njihovo osnovno ravnovesje med različnimi vitamini in rudninami. Predstavljajte si dunajski valček, ki ga je vsak dirigent malo spremenil, in na koncu v njem slišite 50 bobnov in le eno violino. To ni več enaka glasba. Tako tudi današnja pšenica, jabolka ali ječmen nimajo nič skupnega z enakimi rastlinami izpred 200 let.

Ko v zapisih tradicionalne kitajske medicine preberete kako zdravilen je npr. črni sezam, morate vedeti, da s tem ni mišljena različica, ki jo danes masovno gojimo in ima tudi do desetkrat večje donose. V Pharmosu, kjer se s primerjavami različnih sort ukvarjajo že desetletja, ugotavljajo, da ima le prasezam (izvirne stare sorte) optimalno ravnovesje vseh elementov. Zato ne preseneča, da do sedaj niso zabeležili alergij na pripravke iz tega sezama, vemo pa, da se te pojavljajo pri uživanju belih semen. Na podoben način so se lotili tudi iskanja najboljših rastišč za aloe vero, ki bo vsebovala največ zdravilnih učinkovin. In tudi v tem primeru so se avtohtone sorte v mešanih nasadih najbolje obnesle.

Na podobne način je tudi dr. Hagivara iskal avtohtone polnovredne vrste ječmena in prišel do vrste akashinriki kot najbolj bogate zakladnice dragocenih hranil.

V Weledi se po avtohtone in najbolj krepke rastline odpravljajo na najbolj optimalna rastišča. Rožmarin prihaja s španskih planot, divjerasla arnika pa iz Karpatov, kjer so področja, na katerih še posebej skrbijo za ohranjanje in zaščito te dragocene rastline. Tudi ratanija, ki je znana po zdravilnem delovanju na dlesni, prihaja iz visokogorja Južne Amerike.

Wala vodi v želji po najbolj kakovostnih vrtnicah v Bolgariji posebne projekte, kjer njeni sodelavci na terenu učijo domačine delati po biodinamičnih metodah. Za potrebe kozmetike in zdravilnih preparatov uporabljajo le stare sorte z največ eteričnimi olji, ki jih nabirajo ob pravem času in v urah neposredno pred in po sončnem vzhodu. Poznavalci, ki skrbijo za ta proces, pravijo, da vrtnica ne sme »spustiti duše«, zato tiste, ki bi bile obrane npr. opoldan, ne bi bile uporabne za svoj zdravilni namen.

To so le nekatere dobre tehnologije, ki so jih razvili ljudje s posluhom za življenje v materiji. Tudi v vlogi potrošnika je dobro prisluhniti in v pripravkih iskati predvsem skladnost in harmonijo.

---

Ključne besede:
vitamini, zdravilne učinkovine, ajurveda, tehnike, industrija, ritmi, maščobe, bakterije, rastline, znanost

 

Sorodni članki:

• To ni le »crkljanje«!
• Rešitve za boljše možgane!
• Je cimet res nevaren?
• Kako lahko povečamo moči pripravkov?
• Samomor z odlogom?
• Margarine – zdravilo ali strup?

0,015625