Skupaj razkrivamo

4.11.2014

Rešitve za boljše možgane!
Besedilo: Sanja Lončar

Znanstveniki na vseh celinah iščejo naravne rešitve, s katerimi so si tudi naši predniki pomagali do bolj bistrih možganov. Nekatere zdravilne rastline in hranila imajo že toliko dokaznega gradiva, da je dobro, če zanje izveste čim prej in jih začnete uporabljati, dokler so možgani še zmožni temeljite obnove. 

Rastlina Bacopa monnieri (slovensko: brahmi)
Brahmi deluje na nevrotransmiter GABA in njegovo razpoložljivost v možganih. Ščiti možgane pred stresnimi hormoni. Študije so pokazale, da izboljšuje učne sposobnosti in spomin. Na slovenskem trgu je na razpolago že več oblik pripravkov iz te rastline. Dobra novice je, da lahko rastlina raste tudi na naših tleh. Spoznate jo lahko v botaničnem vrtu v Ljubljani.

Ašvaganda
Ajurveda pozna veliko rastlin, ki pomagajo pri težavah z živčnim sistemom. Ašvaganda, ki jo imenujejo tudi zimska češnja ali indijski ginseng, zavzema pri tem zelo spoštovano mesto. Že tisočletja jo uporabljajo za odpravljanje težav s koncentracijo, pri pozabljivosti in za krepitev živčnega sistema. Je močen adaptogen in zelišče, ki deluje regenerativno ter protivnetno.

Ginko biloba
Omogoča boljšo preskrbo s krvjo (in kisikom) vseh tkiv, obenem pa ščiti celice pred prostimi radikali. 

Acetilholin 
Nevrotransmiter, ki ga z leti proizvajamo vse manj. Če ga zaužijemo s hrano ali prehranskimi dopolnili v petih tednih ali manj, lahko vzpostavimo potrebno raven acetilholina v telesu. Na Kitajskem uporabljajo pripravek iz rastline Huperzia serrata – imenuje se huperzin A. Telo acetilholin pridobiva iz holina – tega pridobimo s hrano, kot je lecitin (v pivskem kvasu, sončničnih semenih ali soji), holin pa je tudi v jajcih in mesu ter v ribah. Od zelenjave ga najdemo v artičokah, brokoliju, ohrovtu, paradižnikovi mezgi itd. Dnevne potrebe ocenjujejo na 400–550 mg na dan. 

Fosfolipid PS (fosfatidilserin)
Elizabeth Sommer v knjigi „Food & Mood“ navaja: 
PS obnavlja možganske celice, spodbuja delovanje dopamina in serotonina. Spodbuja rast živčevja, znižuje raven stresnih hormonov, verjetno pomaga tudi pri vzpostavljanju novih povezav med celicami in centri v možganih. PS je preverjen tudi v kliničnih študijah in ga FDA dovoljuje kot sredstvo za izboljšanje spomina. 

DHA maščobna kislina 
Je eden izmed gradnikov možganov, kostnega mozga, spermijev, jajčnikov in retine. Nizka raven DHA povezujejo z Alzheimerjevo boleznijo, saj ga imajo oboleli vedno premalo. Po 6-mesečnem jemanju DHA kot prehranskega dopolnila so ugotovili izboljšanje spomina, učnih sposobnosti. Rezultati so najboljši, če raven DHA vzpostavimo čim prej, že pri prvih znakih pešanja. Več informacij o tem, kako DHA deluje in kje vse jo najdemo, preberite v priročniku Resnice in zmote o maščobah.

V nasprotju s prepričanjem so ketoni boljše gorivo za možgane od glukoze. Ketone telo proizvaja, ko pretvarja maščobe v energijo. Srednje verižne maščobne kisline, ki predstavljajo večino maščob v kokosovi maščobi, so odličen vir ketonskih teles. Različne raziskave kažejo na to, da so ketoni celo boljša hrana za možgane pri ljudeh, ki imajo sladkorno ali Alzheimerjevo bolezen. Seveda je zaželeno, da obenem vnašate tudi dovolj omega-3 maščobnih kislin (najbolje v obliki EPA in DHA).

Vitamini B
Pred kratkim je bila zaključena raziskava, ki je dokazala, da tudi vitamini iz skupine B, zlasti tisti, ki pomagajo nadzorovati raven homocisteina, vplivajo na zdravje naših možganov. Skupina, ki je dve leti uživala večje odmerke folne kisline, vitamina B12 in B6, je imela dvakrat manjšo stopnjo propadanja možganov od skupine, ki je prejemala placebo. 

Visoko raven homocisteina povezujejo s povečanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen, srčne bolezni in možganskega infarkta ter srčne kapi. B vitamini so poznani kot zaviralci homocisteina, pri čemer je B12 ključen za nevrološke funkcije v telesu. 

Več karija oziroma kurkume!
Kurkumin iz kurkume preprečuje širjenje amiloidnih plakov, za katere menijo, da so eden izmed povzročiteljev demence. Taki zamaški v našem živčevju prispevajo k propadanju celičnih povezav v možganih. 
Obstajajo dokazi, da imajo ljudje, ki uživajo jedi začinjene s karijem od dva- do trikrat na teden, manjše tveganje, da bi postali dementni. 

Ohrovt
Razlog, da mnogi ne marajo ohrovta, je prav njegov grenko-trpki okus, ki je posledica nadpovprečno dobre založenosti z rudninami in antioksidanti. Na enoto kalorij vsebuje več kalcija kot mleko in več železa kot meso. Ob tem je v njem še veliko kalija, folne kisline, omega 3 maščobnih kislin, antioksidantov ter vitaminov A, C, E in K.
Zraven tega, da varuje pred različnimi vrstami raka, naj bi vitamin K, zlasti v kombinaciji z antioksidanti in omega 3 maščobami, varoval tudi pred Alzheimerjevo boleznijo. Zaradi vsega navedenega velja ohrovt za odlično protivnetno hrano, zlasti če ga zaužijemo v termično manj predelanih oblikah (npr. sočen, surov, posušen in zmlet ali v obliki presnih tablic, čipsa in podobnih izdelkov, ki jih v zadnjem času najdemo tudi na našem tržišču).

Silicij
Očitno ima ta dragocena snov nekaj opraviti tudi z našim spominom (večina ljudi silicij pozna kot snov, ki omogoča spomin njihovim računalnikom). V knjigi Klausa Kaufmanna, „Silicij – pozabljeno hranilo“ lahko preberemo, kateri so najboljši viri silicija, ki jih najdemo v vsakdanjih živilih. 
Oves: 595
Proso: 500
Ječmen: 233
Krompir: 200
Polnozrnata žita: 158

Med zdravilnimi rastlinami pa izstopata zeleni oves in preslica. Zadostna količina silicija v telesu olajša izločanje aluminija, s čimer se lahko prepreči njegovo nalaganje v živčevju in možganih.

Začimbe za boljši spomin
Kot ste že lahko brali v Ščepcu rešitve in Ščepcu védenja, imajo tudi začimbe veliko vpliva na zdravje naših možganov in živčevja. 

Lubje cimeta, poper, ingver, bazilika, muškatni orešček, kardamom in kurkuma sodijo v prvo postavo. Njihovo delovanje je prav posebej močno, če se uporabljajo v točno določenih mešanicah, ustvarjenih po načelih ajurvede. 

Tudi med rastlinami, ki lahko rastejo na naših vrtovih, najdemo veliko takih, ki nam lahko pomagajo do bolj čiste glave. Za baziliko je že Dioskurid zapisal, da očiščujoče deluje na glavo. Za meliso je že Hildegarda ugotavljala, da daje moč možganom ter krepi duha in spomin. O tem, da je rožmarin dober za spomin, pa so peli tudi naši predniki. 

Kot vidite, nismo obsojeni na tiho propadanje naših možganov. Le nekaj bo treba pravočasno storiti glede tega.

Več o tem, kar lahko storite za svoje možgane in kako varno in učinkovito uporabiti naravne pripravke, preberite v priročniku Kako ohraniti možgane.

Ključne besede:
možgani, brahmi, Ašvaganda, Ginko biloba, Acetoholin, Fosfolipid PS, DHA maščobna kislina, Vitamini B

 

Sorodni članki:

0,734375

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: