Skupaj razkrivamo

6.5.2010

Kaj v prehrani otrok najbolj ogroža njihovo zdravje
Tekst: Polona Kovič


Prehransko bolj osveščena srednja generacija je danes med dvema ognjema: na eni strani njihovi starši, na drugi pa njihovi otroci najraje posegajo po zdravju škodljivi hrani. Starejši se težko uprejo mastni, mesni in močnati hrani, otroci in mladostniki pa sladkarijam, umetnim sladkanim pijačam in vsej hitri hrani t. i. »praznih kalorij«. Medtem ko starejši težko spremenijo ustaljene prehranjevalne vzorce, pa mlajši v obdobju odraščanja svojo zrelost in odraslost radi dokazujejo prav s kljubovanjem presnemu sadju in zelenjavi.

Dodaten razlog za odklanjanje presne, naravne žive hrane pri otrocih in mladostnikih je tudi v tem, da imajo zaradi dodatkov v hitri hrani dobesedno otopele brbončice. Sol, močne začimbe in ojačevalci okusa, še posebej natrijev glutamat, tako opustošijo njihovo zaznavanje in zožijo razpon njihovih okusov, da samo še umetne arome in kemično sintetizirani okusi v njih sprožijo občutke ugodja. Gre za pravo zasvojenost s kemičnimi dodatki.

Danes že vemo, da živilska industrija prav prigrizkom in hitri hrani, po kateri največ posega mladina, dodaja kemične snovi, ki povzročajo lakoto, odvisnost od hrane in posledično debelost. T. i. hitra hrana praznih kalorij tako zanje ni škodljiva samo zaradi prevelike energijske vrednosti in takorekoč nične biološke vrednosti, ampak tudi  zaradi usodne odvisnosti in toksemije, ki ju povzroča. Še najhuje pa je, da prav ta hrana lahko vsebuje kemične dodatke, ki povzročajo depresivnost. Izdelujejo jih ponavadi prav iste farmacevtske tovarne, ki izdelujejo tudi zdravila proti depresiji. Kako prikladno!

Če kot starši nastopamo s pozicije moči, potem otroci ne prepoznajo pomena in vrednosti naravnega prehranjevanja. Pri vzgoji za osveščeno prehranjevanje same informacije namreč ne zadostujejo, veliko pomembneje je, v kakšnem obsegu in na kakšen način jih sami uporabljamo v vsakdanjem življenju oziroma v kolikšni meri smo jim sami zgled. Otroke namreč največ naučimo z lastnim zgledom oziroma s privzgajanjem odgovornosti za lastno zdravje in posledično za zavesten izbor hrane. Naučimo jih opazovati učinke zdrave ter na drugi strani zdravju nevarne hrane in pijač na njihovo telesno in duševno počutje, umsko zbranost oziroma sposobnost koncentracije, budnost, razpoloženje itd.

Pomagajmo jim, da na prehrano ne gledajo lahkomiselno – kot na nekaj povsem nebistvenega za njihovo življenjsko usodo – ampak jih, nasprotno, v vsakdanjih življenjskih situacijah opozarjajmo na učinke hrane, kadar so npr. zaužili sadje in zelenjavo, ki sta jim dala polet in jih poživila, ter na učinke hitre, bodisi težke mesne bodisi sladke močnate hrane, ki jih je utrudila, pasivizirala, deprimirala in skoraj omamila. 

Njihova večja odgovornost in samostojnost je boljša popotnica v zdrav življenjski slog in prehranjevanje kot še tako velika malha dobrih nasvetov in priporočil. Vsakodnevno skupno pripravljanje in uživanje presnega zelenjavnega ali sadnega obroka družino, tako kot tudi skupno gibanje v naravi,  približa naravi in veliko bolje poveže kot npr. posedanje pred televizorjem, ki ga vse prevečkrat spremlja prigrizovanje najrazličnejših industrijskih prehrambenih izdelkov, ki komajda zaslužijo ime hrana in so bili na hitro pograbljeni na neskončnih policah supermarketov in megamarketov (takšni in drugačni čipsi, najrazličnejše slano pecivo, piškoti, energijske ploščice, sladoledi, torte, pecivo iz listnatega testa in nenazadnje umetne pijače, skrivalnice sladkorja, nevarnih barvil ter sintetičnih okusov in arom).

Največ storimo, če otroka naučimo, da hrano kot strateško dobrino za svoje zdravje in življenjsko usodo izbira sam, odgovorno in zavestno.

Skupno kupovanje hrane

Če otrok sitnari, da bi mu kupili npr. čokolado, mi pa vemo, da je v njej gensko spremenjen sojin lecitin, mu kot nadomestno »sladkarijo« raje kupimo sladko nežveplano oziroma nekonzervirano suho sadje (predvsem datlje, slive, fige, marelice, banane), saj se bomo sicer neizogibno počutili krive, ker delamo otroku in njegovemu zdravju škodo. Da ne bo skušnjav, velja že majhne otroke namesto v supermarket jemati s seboj na tržnico in jih opozarjati na očitno razliko med naravno pridelanimi sadeži in zelenjavo ter umetno vzgajanimi, že po velikosti in videzu nenavadno enakimi. Povejmo jim, da narava, če ji damo mir s kemijo in gensko tehnologijo, nikoli ne rodi niti dveh sadežev enakih, takih kot jih lahko danes vidijo pri veletrgovcih s sadjem in zelenjavo. Skupaj z njimi napravimo tudi slepi preizkus okusa intenzivno vzgojenega, škropljenega, »napihnjenega« jabolka, hruške itd. ter ekološko pridelanega sadja, ki je po videzu sicer manj ugledno in manjše, zato pa odličnega okusa, arome in visoke biološke vrednosti. Da ni vse zlato, kar se sveti, lahko potem posplošijo sami na vse ostalo sadje in zelenjavo.  

Skupna priprava in uživanje hrane

Otroci radi in z veseljem pomagajo v kuhinji. Občasno jim lahko prepustimo izbiro jedilnika za vso družino, tako da so v tistih dneh oni glavni »kuharski mojstri«, mi pa njihovi pomočniki. Takšna zamenjava ustaljenih vlog v gospodinjstvu oziroma kuhinji je dolgoročna vzgojna naložba, saj nam bodo zagotovo »predpisali« krožnik zdrave sadne ali zelenjavne hrane. Tudi če zaradi obilice obveznosti nimamo veliko časa, si ga kljub temu vzemimo za pripravo vsaj enega skupnega obroka.

Posvetimo se okušanju in žvečenju naravne presne hrane, predvsem pa veselju, da lahko jemo skupaj. Ne dovolimo, da nam trenutki uživanja hrane minevajo brez zavedanja. Tako bomo najboljši zgled svojim otrokom, ki bodo tako lažje razvili odgovoren in celovit odnos do hrane in prehranjevanja. Sveže sadje in zelenjava, po možnosti ekološko pridelana, sta tisti segment hrane, ki zagotavlja zdravje, zato smo kot starši odgovorni, da se ne sprijaznimo z otrokovim odklanjanjem te hrane, ampak da vztrajamo in storimo vse, da je doma na voljo, vedno pri roki, in da je cenjena tudi z naše strani. Namesto da imamo na mizi in v omaricah pripravljene vrečke in škatle z najrazličnejšimi močnatimi, slanimi in sladkimi prigrizki, naj bo na mizi vedno velika skleda ali krožnik s svežim sezonskim in suhim sadjem. Množico nepotrebnih, zdravju nevarnih prehrambenih izdelkov, za katere tako lahkomiselno razmetavamo svoj težko prisluženi denar, pa moramo najprej mi sami prepoznati kot nevarne našemu lastnemu zdravju, da ne bomo mi in naši otroci končali kot deponija kemičnih pridobitev sodobne živilske tehnologije oziroma farmacevtskih »vložkov« v njihov vse večji dobiček.

Otrokom ponudimo rastlinsko hrano

Otroke učimo jesti sadje in zelenjavo večinoma presno in v mono obrokih. Lahko poskusimo tudi z okusnimi in zanimivimi kombinacijami.

Zelenjavo (še posebej temno zeleno listnato zelenjavo, pa tudi cvetačo, brokoli, bučke in buče) jim po želji začinimo s tisto začimbo, ki so jo že prepoznali kot privlačno, ne glede na to, kako se sicer ta začimba uporablja v kulinariki.  Nekateri otroci in mladostniki zelo radi kalijo semena oziroma vzgajajo kalčke, ki so odlična doma pridelana sveža zelenjava. Še posebej prijajo v obloženih kruhkih s tofujem in drugo listnato zelenjavo.

Zdrava prehrana za šolarja in dijaka

Številne težave sodobnih šolarjev, od prekomerne teže do anoreksije in drugih motenj hranjenja, pa tudi hiperaktivnost, agresivnost, zmanjšana sposobnost koncentracije ipd. so pogosto posledica prehranjevanja s t. i. »mrtvo« in kalorično »močno« hrano, ki potroši ogromno telesne energije za lastno prebavo in presnovo, poleg tega pa telo spreminja v odlagališče presnovnih ostankov. Ker daje telesu energijo le sadni sladkor (glukoza), mora maščobe, ogljikove hidrate in beljakovine najprej presnoviti vanj. Energijsko najbolj potratne presnove beljakovin se telo loti le v primeru, če nima na voljo ogljikovih hidratov ali maščob. Pretežno beljakovinska,  mesno-mlečna prehrana je zato fiziološko zgrešena, saj beljakovine večinoma ostajajo neprebavljene in gnijejo v črevesju, kjer tvorijo obloge in povzročajo degenerativne procese v debelem črevesu. Energijsko najbolj smotrno je uživati sadje, saj ga telo presnovi najprej, hitro, brez vsakršnih energetskih izgub ter presnovnih ostankov.

Kakšna hrana bi najbolj koristila šolarjem med poukom?

Z energetskega in presnovnega vidika je odgovor nedvoumen: najblagodejnejša zanje bi bila presna rastlinska hrana, predvsem sadje, ki je najlažje prebavljivo in se najhitreje presnovi v glukozo, ki oskrbuje živčne in vse ostale telesne celice z energijo. Poleg tega presna rastlinska hrana vsebuje encime, flavonoide, vitamine in mineralne snovi, brez katerih ni učinkovite presnove niti učinkovitega imunskega sistema. Poleg svežega (in suhega) sadja ter pestre, raznovrstne zelenjave so za šolarje zaradi njihovih psihofizičnih naporov primerni tudi lešniki, mandlji, indijski oreški, bučnice, sončnice, pinjole, pistacije ipd., vse nesoljeno in nepraženo.
Ne glede na to, da se otroci zelo hitro zasvojijo s »hitro hrano« (kruh s salamo in sirom, pica, hot dog, umetne sladkane pijače, sladkarije, itd.), ki si jo danes lahko priskrbijo celo v šolskih avtomatih za prigrizke, tej zasvojenosti ne gre brezglavo streči, saj so zdravstvene posledice prej ali slej neizogibne. Namesto običajnega belega kruha s salamo ali sirom ali peciva in sladkega napitka naj za malico raje zaužijejo npr. nekaj datljev in banan ali sladkih hrušk, ali pa nekaj suhih sliv in jabolk. Učinek ne bo izostal. Namesto nezbranosti, nervoze ter nesposobnosti za koncentracijo bo po takšni malici možna budnost, pozornost in zbranost.

Za šolske malice oziroma obroke bi bilo zato šolarjem najbolj smotrno zagotoviti zadostne količine svežega sadja (primerne so predvsem banane, jabolka, hruške, slive, grozdje, breskve, pozimi pa pomaranče, mandarine, kivi, itd.), pa tudi suhega sadja (npr. datlje, marelice, slive, fige itd.). Šolarjem bi veljalo ponuditi tudi raznovrstne presne zelenjavne solate ter ustekleničeno izvirsko vodo, saj je pitna voda iz pip ponekod lahko tudi vir zastrupljanja s pesticidi, celo genotoksičnimi, umetne osvežilne pijače pa so polne belega sladkorja (ki za svojo presnovo ropa iz zalog vitaminov B skupine) ter škodljivih kemičnih aditivov.

Kulinarični predlogi za mladostnike
Nekaj predlogov za naravne prigrizke med učenjem doma:
  • 5-10 datljev, ena zrela banana
  • na krhlje razdeljene pomaranče, nekaj orehovih jedrc ali indijskih oreškov
  • 5-10 nežveplanih (temnih) marelic ali suhih sliv, 2 jabolki ali pomaranči
  • skodelica svežega ali globoko zamrznjenega jagodičja (borovnic, malin, ribeza)
  • 50 g bučnic ali sončnic, skodelica nastrganega korenčka z limoninim sokom in oljem pšeničnih kalčkov
  • po 300 g svežega ananasa, manga ali papaje
  • eno granatno jabolko, 2 kiselkasti jabolki.


Ključne besede:
otroci, prehrana, sladkarije, sadje, zelenjava, zasvojenost, prigrizki, osveščeno prehranjevanje, zdravje

 

Sorodni članki:

1,501465E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: