Skupaj razkrivamo

5.6.2010

Sonce povzroča raka – mit ali resnica?

Besedilo: Sabina Topolovec, 
prirejeno po tekstu Thomasa Kleina, objavljenem v švicarski reviji Aegis Impuls, št. 30

Proč s sonca, če nočeš stakniti raka! Če vsi v en glas ponavljajo isto, še ni nujno, da je tako tudi res. V tem smislu je tudi citat Jeana Giraudouxa: »Zmoto spoznaš po tem, da jo deli ves svet.«

Danes se ljudje v strahu umikamo s sonca, ne da bi slutili, koliko škode si v resnici naredimo s tem, ko zanemarjamo eno svojih najpomembnejših življenjskih potreb. Četudi verjamemo trditvi, da sonce povzroča raka, ni posebej pametno bežati proč od sonca. Tveganje, da bomo zaradi izpostavljanja soncu umrli zaradi kožnega raka, je namreč veliko manjše od tveganja, da bomo zaradi izogibanja soncu umrli zaradi neke druge vrste raka ali pa si pridelali slabe kosti in tako posledično veliko prezgodaj zapustili ta svet zaradi kompliciranega zloma. Medtem ko danes na milijone ljudi trpi zaradi izgube kostne mase, bi jih lahko sto tisoče rešilo prav – sonce!

Trditev, da redno in ne pretirano sončenje povzroča raka, je torej napačna. Ogromno raziskav dokazuje ravno nasprotno: zmerno sončenje znižuje tveganje za kožnega raka. Oglejmo si nekaj dejstev:

1. Maligni melanom, najnevarnejša oblika kožnih obolenj, se najpogosteje pojavlja na tistih delih telesa, ki so zelo redko ali nikoli izpostavljeni soncu, na primer podplati, zadnjica, dimlje, zadnja stran nog (Hobday: Sonnen ohne Schattenseiten, s. 22f, Schneider: O sole mio. s.33f). Tudi pogostost pojavljanja melanomov na določenih delih telesa ni mogoče povezati s soncem kot z vzrokom za njihov nastanek. Melanomi se na prsih in hrbtu pojavijo 4,5-krat pogosteje kot na rokah in skoraj desetkrat pogosteje kot na glavi. Na trebuhu in zadnjici se melanomi pojavijo šestkrat pogosteje kot na glavi, in sicer kljub temu, da sta trebuh in zadnjica soncu le redko izpostavljena v primerjavi z glavo. Na Škotskem so ugotovili, da se melanomi na stopalih pojavljajo petkrat pogosteje kot na rokah. Na Japonskem se 40 % melanomov pojavi na stopalih in podplatih. Če bi bilo torej res krivo sonce, bi se melanomi morali pojaviti na rokah in ne na stopalih (Groves: Sunlight, Skin Cancer and Vitamin D).

2. Melanomi se pojavljajo tudi na notranjih organih, sluznici, možganski opni in v očeh, do koder sončni žarki ne sežejo. (Orjan Hallberg / Olle Johansson: Cancer Trends during the 20th century. Journal of Australian College of nutritional & environmental medicine, vol. 21. 1.2002, 3–8)

3. Zaposleni na prostem v povprečju redkeje zbolijo za kožnim rakom kot zaposleni v zaprtih prostorih (Osterlind A, Tucker MA, Stone BJ, Jensen OM. The danisch case-control study of cutanceous malignant melanoma. II. Importance of UV-light exposure. Int J Cancer, 1988 Sep 15; 42 (3):316–24). Ameriška študija je razkrila velike razlike med pogostostjo pojavljanja melanomov pri pisarniških delavcih in ljudeh, zaposlenih na prostem. Prvi tako zbolijo kar šestkrat pogosteje. Preiskovali so številne poklice na prostem: vrtnarje, gozdne delavce, kmete, pomorščake, krovce, zidarje, gradbenike, delavce na cesti, čistilce oken in številne druge (Samuel Milhaim Jr, Eric Ossiader. Persönliche Mitteilung von Örjan Hallberg. Glej tudi: http://wwwe3.doh.wa.gov/). Tudi druge študije so potrdile te rezultate. Vzporedno sta potekali raziskavi na London School of Hygiene and Tropical Medicine in na Kliniki melanomov na Univerzi v Sydneyju, ki sta vnovič potrdili, da se maligni melanomi veliko pogosteje pojavljajo pri zaposlenih v zaprtih prostorih kot pri ljudeh, ki so poklicno ali v prostem času veliko na soncu. Tveganje za razvoj malignega melanoma je bilo pri ljudeh, ki so ves dan delali v zaprtem prostoru, osvetljenem s flourescentnimi svetilnimi cevmi, kar dvakrat večje. Raziskave ameriške marine so pokazale, da celo mornarji, ki ves čas delajo na krovu ladje in so izpostavljeni močnemu UV sevanju, nosijo le 24-odstotno tveganje za pojav kožnega raka v primerjavi z ameriških povprečjem, v katerega so zavzeti moški. Pri tem so proučevali na sto tisoče mornarjev. Pomenljiv podatek je tudi ta, da tisti mornarji, ki ne delajo na palubi in so torej komaj v stiku s soncem, pogosteje zbolijo za kožnim rakom od mornarjev, ki delajo na palubi. Poleg tega se pri slednjih kožni rak pojavlja zlasti na tistih predelih, ki jih zakriva uniforma (Hobbay: Sonnenlicht heilt, s. 66 – Klaus Maar: Rebell gegen den Krebs, 2004, s. 46).

4. Med leti 1980 in 2000 se je stopnja kožnega raka v Nemčiji podvojila, čeprav je UV sevanje ostalo enako. Vemo, da se ljudje v tem obdobju gotovo niso bolj izpostavljali soncu, kvečjemu manj. Poleg tega naj bi se zaradi uporabe zaščitnih sredstev UV sevanje na kožo precej zmanjšalo. V številnih državah je po letu 1955 močno naraslo število melanomov. Če so za to boleznijo še leta 1955 na 100.000 prebivalcev zbolele le dve do tri osebe, pa je že v 1990-ih letih slika povsem drugačna. Na 100.000 prebivalcev je tako v Novi Zelandiji zbolelo že 26 oseb, na Norveškem 17, v ZDA 15, na Danskem in Švedskem pa 11 oseb. Težko rečemo, da je do tolikšnega povečanja obolelih prišlo zgolj na račun močnejšega UV sevanja. Dejstvo je, da čedalje več ljudi večino svojega življenja preživlja v zaprtih prostorih. Če bi torej melanome povzročalo sonce, bi se število obolelih moralo zmanjšati, tu pa govorimo prav o nasprotnem. Na Švedskem je bila, denimo, leta 1912 stopnja melanomov skorajda enaka nič. Komajda kdo je umrl za to boleznijo. Do leta 1955 se je stopnja zelo počasi dvigovala, potem pa naraščala strmo navzgor (Örjan Halmberg, Olle Johannsson: Malignant Melanoma of the skin – not a sunshine story! Med Sci Monit. 2004: 10 (7); CR 336–340).

5. Če je še pred sto leti večina ljudi v današnjih industrijskih državah svoje delo opravljala na prostem, je takšnih danes morda le še desetina. Po letu 1955, ko je vse več ljudi začelo delati v zaprtih prostorih, je število kožnega raka strmo naraslo.

6. Tabela: Število obolelih za kožnim rakom na 100.000 prebivalcev v Evropi v 1990-ih letih. (Waniorek: Gesund und fit mit der Kraft der Sonne, s. 82f)

V skandinavskih državah, kjer je najmanj sonca, je najpogosteje diagnosticiran kožni rak, medtem ko je bolezni v sredozemskih državah, kjer je obilo sonca, precej manj. Sredozemci pa ne le, da so izpostavljeni višjemu UV sevanju, pač pa se tudi pogosteje in dlje časa zadržujejo na prostem. Poleg tega, na primer, v Španiji ogromno ljudi živi na visokih planotah, kjer je zaradi višine in čistejšega zraka sevanje še močnejše.

7. V severni Nemčiji je obolevnost za melanomom večja kot v sicer bolj sončni južni Nemčiji. (Nemška tiskovna organizacija dpa in Ärzte Zeitung, 25.11.2004)

8. Če pogledamo položaj drugod po svetu, prav tako kaj kmalu ugotovimo, da teorija, da kožnega raka povzroča sončna svetloba, ne vzdrži. Tako imamo opravka z izjemno nizko stopnjo obolevnosti v tropskih in puščavskih državah, kot na primer v Omanu in Alžiriji, še zlasti pa v tropskem visokogorju (Mehika, Etiopija, Kenija). Večina ljudi iz teh držav večji del življenja preživi na prostem. Sredstva za zaščito so le redko v uporabi. Ob vsem tem je pomemben tudi podatek, da je intenzivnost UVB sevanja v tropskem visokogorju v letnem povprečju približno desetkrat višja kot v industrijskih deželah- (Hallbert, Johannsson: Melanoma incidence and frequency modulation (FM) Brodcasting Archives of Environmental Health. Heldref Publikation, vol. 57, 2002, 32–40. Glej tudi www.hygeia.de)

Vseh osem dejstev torej jasno priča o tem, da kožnega raka ne povzroča sonce. Švedska znanstvenika Hallberg in Johannsson sta eno izmed svojih študij pomenljivo poimenovala »Malignant melanoma of the skin – not a sunshine story« ali: Maligni melanomi na koži niso posledica sonca (Med Sci Monit 2004, 10 (7), Cr. 336–340. http://hir.nu/Cancers.htm). Trditev, da kožnega raka povzroča sonce, je zato treba ovreči. Tveganje za nastanek kožnega raka povečata zgolj napačno in prekomerno izpostavljanje soncu ter uporaba tistih zaščitnih sredstev, ki vsebujejo strupene sestavine. Navkljub vsem dejstvom veliko zdravnikov še vedno trdi, da je sonce glavni dejavnik, ki privede do kožnega raka.

Ključne besede:
sonce, rak, maligni melanom, melanom, UV sevanje, zaščita, poskusi na živalih, glodavci

• Pet laži o soncu
• Toliko trpljenja po nepotrebnem?
• UV-žarki – prijatelji ali sovražniki?

0,046875