Skupaj razkrivamo

18.8.2010

»Vodič« do EKO hrane v šolah
Besedilo: Adriana Dolinar

Katero od naslednjih šol bi izbrali, v upanju, da bodo otroku v njej postregli z ekološko hrano? Eko šolo, Zdravo šolo, Šolo s trajnostnim razvojem, Waldorfsko šolo ...?

Mnogi starši se vse bolj zavedajo da je prehrana v šoli več kot le polnjenje telesa s potrebnimi hranili. Naši otroci dobesedno postajajo to, kar jedo, in svoj odnos do prehrane gradijo prav v občutljivem obdobju odraščanja. Zato ne preseneča, da zanimanje staršev za bolj zdravo prehranjevanje otroka narašča. Bolj preseneča, da tega v večini šol še vedno niso dojeli. Nekatere šole naj bi predstavljale nadstandard, ker so vključene v posebne programe, ki obetajo več zdravja. Zanimalo nas je, kaj se dogaja v praksi, zato smo se s predstavniki različnih šol pogovorili o tistem, kar zares ponujajo.

Naj vas ne zmede zavajajoči naziv šole
Kot na mnogih področjih nas lahko nazivi zmedejo in zavedejo. To se dogaja tudi na področju poimenovanja šol. Katero od naslednjih šol bi, na primer, izbrali v upanju, da bodo otroku v njej postregli z ekološko hrano? Eko šolo, Zdravo šolo, Šolo s trajnostnim razvojem, Waldorfsko šolo ...? Mnogi bi se verjetno odločili za Eko šolo, saj nas naziv nekako napelje na načelo: eko šola – eko prehrana. Vendar žal ni tako … Naziv Eko šola namreč pomeni, da si šola zgolj prizadeva za varovanje okolja in biotske pestrosti, zato naziv eko v resnici nima nič skupnega z eko obroki v šoli. V večini primerov bodo »zdravo« hrano na takšni šoli obravnavali v smislu splošno priznane prehranske piramide in uravnoteženega načina prehranjevanja. Tako bo v prehrani otroka tudi beli sladkor, homogenizirano alpsko mleko, margarina itd.
Torej naziv Eko šola še ne pomeni samodejno zagotavljanja eko prehrane za vašega otroka. To je zmotno prepričanje večine staršev. Če bolje pomislimo, Eko šola, naravnana na osveščanje glede okoljske problematike, v resnici ne bi smela pozabiti na pomen ekološke prehrane. Kajti skrb za neoporečno okolje je tesno povezana z zagotavljanjem neoporečne – eko hrane in pomembno je, da naši otroci dojamejo tudi to povezavo. Le tako bodo lahko celostno dojeli pomen odgovornega odnosa do okolja, za katerega si ta šola prizadeva. Po nazivu šole torej ne bomo našli tega, kar iščemo.

Pokukajte mimo enkratnega teoretičnega opisa poslanstva šole  
Da se tudi tukaj teorija razlikuje od prakse, kaže dejstvo, da številne šole teoretično napisano poslanstvo, ki med vrsticami obljublja, na primer, tudi eko prehrano, le s težavo udejanjijo v praksi. Zato se pozanimajte, ali se na šoli konkretno dogaja kaj v smeri vključevanja eko hrane v obroke ali ne. Obstajajo, na primer, številne šole z opredelitvami Zdrava šola, s krasno napisanim poslanstvom, da želijo izboljšati zdravstveno stanje otrok v šoli. Za doseganje tega cilja v svoje programe poleg skrbi za okolje vključujejo tudi skrb za telesni, duševni in socialni vidik zdravja. Zveni dobro zastavljen program, ki ponekod vključuje tudi eko vidik, a ko se poglobite v prakso, se otroci večinoma prehranjujejo še naprej konvencionalno, »program« pa izvedejo enkrat na leto v okviru Dneva Zemlje, Dneva zdravja ali ob kakšni drugi enkratni ali večkratni priložnosti. Šola, ki si teoretično prizadeva za zdravje otroka na celosten način, naj bi se seveda zavedala, da je ekološka prehrana sestavni del tega prizadevanja. Podobno je tudi z Waldorfsko šolo, ki je poznana po posebnem načinu pedagogike, ki precej celostno zadovoljuje otrokove potrebe in po tem tudi daleč odstopa od klasičnih šol. Pričakovali bi, da se otroci vsaj tam prehranjujejo z ekološko hrano, saj je to ena pomembnih potreb otroka, a eko hrane, vsaj ne v celoti, tudi tukaj ni. Torej se ne gre zanašati na zgolj teoretični opis poslanstva šole.

Naj vas ne ustavi otopelo, tarnajoče vzdušje v večini šol
Verjetno ste že ugotovili, da se ne moremo zanašati na naziv šole in na teoretične opredelitve šole, temveč da je bolje šolo od blizu spoznati in ugotoviti, kaj je v praksi posamezna šola že naredila v smeri zagotavljanja, na primer, eko obrokov. Na ta način boste ugotovili, katera šola je »živa«, ker so v njej »pravi« ljudje in premikajo stvari na bolje, katera šola pa le ponosno razkazuje izobešeno zastavo (EKO; ZDRAVO …), v resnici pa za zadovoljevanje otrokovih potreb naredi bolj malo ali nič.

Kajti tako kot posamezniki (odsotni/prisotni) ustvarjamo družbo (odsotno/prisotno), tako se tudi v šoli vse začne ali konča s posamezniki (odsotnimi/prisotnimi). Več bo v šoli odgovornih posameznikov, ki sledijo svojemu »po-klicu« in se zavedajo potreb otrok, večja bo kritična masa ljudi v šoli, ki bo delovala v smeri ustreznega zadovoljevanja teh potreb.
Takšni ljudje bodo stremeli k zadovoljevanju potreb otrok kljub otopelosti sistemov in kljub težavam, ki se jim bodo postavljale na pot ter preizkušale njihovo trdnost. Takšnih šol je res malo, a prepoznali jih boste, ker bodo tam rezultati vidni in ne boste poslušali izgovorov ali tarnanja, kot na primer: večina učiteljev je nezainteresiranih; zamisli so le na papirju; staršem je vseeno in se ne udeležujejo šolskih dogodkov; eko hrana je predraga; poskusi uvajanja posameznih eko obrokov so neuspešni; otroci nimajo odnosa do eko hrane; sprememba šolskega jedilnika ni mogoča zaradi HACCAP-a; ni denarja za izobraževanje učiteljev, kuharjev, osveščanje staršev; eko ponudbe je pri nas premalo; nima smisla itd.

Naš razum ...
Tudi svojemu razumu večkrat povejte, da je šola tu zaradi naših otrok! Kaj nam torej preostane, če kot starši s stanjem v šolah glede eko hrane ali česarkoli drugega nismo zadovoljni? Imamo pravico do izražanja potreb in zahtev po spremembi. Dobro se je namreč zavedati, da nismo nemočni in da so spremembe možne, če stopimo v akcijo. Če pa bo vsak zase mislil, da ne more storiti nič, in tiho čakal, da se sprememba zgodi sama od sebe, bomo čakali zaman, da se bodo, na primer, naši otroci v šolah še v tem življenju hranili z ekološko hrano. Vsaka pot se začne s prvim korakom! In dokler ne naredimo koraka, vsi mislijo, da je vse v najlepšem redu.

Možnosti za prvi korak je nešteto. Če ste, na primer, s predavanji, ki jih šola za vas organizira, nezadovoljni, to povejte in izrazite potrebo po tem, kar želite poslušati; če vidite možnost za rešitev določene težave v šoli, to povejte vodstvu; organizirajte skupino staršev, ki si bo prizadevala za izboljšanje razmer v šoli; priporočajte vodstvu šole ljudi, predavanja in dogodke, ki osveščajo v »pravi« smeri (tovrstna predavanja organiziramo tudi v okviru projekta Skupaj za zdravje otrok: če vas zanima, nam lahko pišete na naslov zaobuditevcloveka@gmail.com in poslali vam bomo več informacij); lahko tudi poskrbite, da bodo v šoli vsak mesec prejeli nekaj izvodov naših novic, v katerih se bodo o pomenu zdravja na celosten način osveščali učitelji, pa tudi otroci; bodrite ljudi, ki se borijo za spremembe …

Kot vidite, je možnosti za akcijo veliko, če vas razum ne zapelje, da je pač tako, kot je.

Kako torej omogočiti otrokom eko prehrano v šolah?
Začnimo s prvim korakom, in sicer z zavedanjem, da je ponuditi v šoli zdravo, naravno, domačo in predvsem ekološko hrano, eden izmed nujnih pogojev, da lahko otrokom omogočimo zdravo življenje. Kajti le zdrav otrok, ki je v ravnovesju na fizični, psiho-socialni in duhovni ravni, lahko v polni meri razvije in uporabi vse svoje potenciale in izpolni svoje poslanstvo. Naslednji korak je, da dovolimo svoji vesti, da nas pelje v tej smeri.

Ključne besede:
šola, prehrana v šoli, otroci, hrana, eko šola, eko prehrana, potrebe, prisotnost, spremembe, akcija

 

Sorodni članki:

6,054688E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: