Skupaj razkrivamo

2.12.2010

Sončki na sivem nebu
Besedilo: Sanja Lončar in Sabina Topolovec

Zakaj bi nenehno brali le o tajkunih, pohlepu, uničevanju dobrih podjetij zaradi neumnosti ali brezbrižnosti, odpuščanju delavcev ter neskončnem jamranju o takšnih in drugačnih krizah? Na naslednjih nekaj straneh smo zbrali informacije o podjetjih, ki živijo in delujejo v našem času, tukaj, v Evropi, vendar so se odločili ustvarjati drugačno resnico. Zgodbe o pošteni trgovini, o veselju do dela, o medsebojnem spoštovanju in tudi o uspehu, ki vedno doleti tiste, ki so delali po svoji vesti ter s spoštovanjem do narave in naših potomcev. 

Nasmejani sonček!
Danes, ko nas večina podjetij dobesedno žali s tem, da nam poskuša prodati vse slabše izdelke za vse več denarja, je primer Johannesa Gutmanna dokaz, da se splača zaupati v zahtevnost svojih kupcev. 

Že pri svojih rosnih 23. letih je Gutmann čutil, da pravi ljubitelji zelišč in začimb cenijo prave vonjave, prepoznajo kakovost in znajo ločiti zrnje od plev. Njegova poslovna zamisel se je pred dvajsetimi leti, ko so vsi sanjali o multinacionalnih korporacijah, avtomatizaciji in čim cenejši proizvodnji, mnogim zdela utopična. 

Ohraniti male kmetije v domačem okolju, pridelovati in predelovati ekološka zelišča ročno in brez kakršnih koli kemikalij se je mnogim zdelo utopično. Podjetju Sonnentor si nihče ni upal napovedati poslovnega uspeha. Še danes kapitalistično usmerjeni razumski svet noče razumeti nasmejanega sončka, ki se vam smehlja z logotipa izdelkov Sonnentor. Vendar koncept Johannesa Gutmanna deluje! In sicer že 22 let! Podjetje Sonnentor ima v svojem segmentu vodilno vlogo v Avstriji, uvršča pa se med prve tri v sosednji Nemčiji. Njihove izdelke pozna skoraj vsak ozaveščen potrošnik v Evropi, pa tudi daleč onkraj teh meja. Ko enkrat poskusite Sonnentor, začutite naravo v vsej njeni moči in ne morete več posegati po cenenih nadomestkih dvomljivega porekla, ki si jih nekateri drznejo poimenovati začimbe.

Sonnentor danes združuje 150 ekoloških kmetij v Avstriji ter vsako leto vse več ekokmetij v drugih delih sveta, kjer pridelujejo tisto, kar ne raste na naših tleh. Podjetje se zavzema za pravična in trajna partnerstva s svojimi sodelavci, kmeti, dobavitelji in potrošniki. Njihove začimbe so sledljive skorajda do kotička zemlje, kjer so zrasle. Torej, čeravno to ni vaš vrt, lahko vanj dobesedno pogledate in se prepričate, da sta v Sonnentorjeve začimbe vlita neskončna ljubezen in spoštovanje.

Rastline sušijo na temperaturah pod 40 stopinj Celzija in večino dela opravijo ročno. Na tak način tudi zagotavljajo delo velikemu številu ljudi. Pravična trgovina se pri njih ne prične nekje v daljnjih deželah tretjega sveta, temveč že takoj za domačimi vrati. Podjetju Sonnentor je uspelo združiti ekološko pridelavo, pravično trgovino in pristen okus njihovih izdelkov. Za svoje ekološko in socialno zavzemanje so leta 2008 prejeli tudi nagrado TRIGOS. V podjetju Sonnentor cenijo svoje zaposlene, kar je čutiti tudi v njihovem prijetnem delovnem okolju, v katerem ne manjka ustvarjalnosti, zabave, pa tudi visoke ravni odgovornosti. Kdor ne verjame, naj se prepriča na lastne oči: Waldviertel, sedež podjetja Sonnentor, prav zaradi njihove prijazne filozofije postaja vse bolj priljubljena turistična destinacija.

Podjetje ima danes v svojem prodajnem asortimentu že približno 600 različnih izdelkov in ga poznajo že v 45 državah sveta. Sonnentor je dokaz, da ste lahko uspešni tudi, če delate spoštljivo do narave in ljudi. Vse povedano se zrcali v sleherni skodelici njihovega čaja in v vsakem ščepcu njihovih začimb. 

Naturata
Biodinamiko pozna svet že več kot 80 let, vendar je proizvodnja teh visokokakovostnih izdelkov že od nekdaj precej omejena. Zato je bil to leta 1975, ko so se ustanovitelji Naturate odločili posvetiti predvsem biodinamičnim pridelkom, velik izziv. 

Danes je Naturata eden največjih ponudnikov izdelkov s certifikatom Demeter. Je tudi eden vodilnih partnerjev združenja Demeter, ker s skupnimi močmi izobražujejo pridelovalce in uporabnike o posebnostih biološko-dinamičnih izdelkov. 

Danes Naturata ponuja skoraj vse vrste izdelkov: testenine, olja in kise, začimbe, sladila in vaniljo, čokolade, suho sadje in oreščke, omake in izdelke iz paradižnikov, kavo in kakav ter pekovske izdelke.

Za razliko od mnogih podjetij, v katerih razmišljajo, kako bi pocenili proizvodnjo, je pri Naturati v osrčju misel, kako bi še lahko izboljšali kakovost svojih izdelkov. Tako so, denimo, za vsako olje, ki ga cedijo (laneno, ričkovo, konopljino, bučno …), razvili poseben postopek, da bi zagotovili ohranjanje energije in hranilnih moči vsakega olja. 

Tehten premislek in iskanje najboljših rešitev se zrcalita tudi v podrobnostih, kot na primer: 
Elektriko za poslovne prostore pridobivajo iz 100-odstotno naravnih virov.
Izdelke, ki se jim približuje potek roka uporabe, podarijo različnim organizacijam, vrtcem, prireditvam itd.

Z donacijami podpirajo združenje Kultursaat, ki skrbi, da bodo semenke in rastline ostale ohranjene še za naše potomce. Predvsem za to, da bo čim več sadik in semen s kakovostjo Demeter, saj bomo le tako lahko tudi v prihodnje jedli zelenjavo in sadje.
V Dominikanski republiki podpirajo pridelovalce kakava s tem, da jim podarjajo sadike kakava.

Papir, ki ga uporabljajo, ima certifikat FSC. Tudi čokolade so zavite v takšen papir.
Delujejo tudi po konceptu FAIRTRADE (pravična trgovina). Na primer, čokolade so opremljene s tem znakom, kar je tudi uradno zagotovilo, da podjetje izpolnjuje kriterije pravičnega trgovanja.

Več o podjetju si lahko preberete na www.naturata.si, njihove izdelke pa lahko najdete na www.biovan.si.

Weleda in WWF
Ali smo lahko »fer« hkrati do človeka in do narave? To vprašanje postaja še posebej pomembno, ko gre za ogrožene rastline kot so arnika, ratanija, sladki koren …, ki jih človek zaradi njihove zdravilnosti resnično potrebuje, in sicer z vsakim dnem vse bolj. Vendar, kako naj si zagotovimo, da z reševanjem ene težave ne ustvarimo še večje drugje? 

Po podatkih Svetovne zveze za varstvo narave je od 70.000 rastlinskih vrst, ki jih uporabljajo v zdravstvene namene, ogroženih 10.000. To je druga plat sicer razveseljivega povpraševanja po izdelkih z naravno vsebino. Nejasne preskrbovalne poti v vzhodnoevropskih deželah in deželah tretjega sveta pogosto prikrijejo izvore in s tem tudi presojo nabiranja.

V visokem gorovju Karpatov, v ekološko čisti in biotsko pestri naravi, Romuni danes nabirajo 350 vrst zdravilnih rastlin, od katerih jih kar 300 prihaja iz prostega nabiranja. Med njimi kakšnih dvajset vrst že velja za ogrožene. Mednarodni fond za zaščito biološke pestrosti WWF in Weleda sta se zato skupaj lotila zanimivega projekta ohranjanja biotske pestrosti v Karpatih. »Preveliko izkoriščanje je akutna nevarnost za raznolikost,« pravi Barbara Michler, ki kot biologinja in krajinska ekologinja znanstveno spremlja projekt WWF in Welede. »S šolanjem nabiralcev na kraju samem in podpiranjem pri vzpostavljanju infrastrukture ustvarjamo temelj za trajno izkoriščanje in pošteno ceno,« dodaja.

Weleda tudi v francoskih Vogezih izvaja zelo zanimiv projekt »Zaščita arnike z gojenjem«, kar pomeni, da z načrtnim gojenjem v naravnem okolju divjih rastlin, podpirajo naravna rastišča in tako večajo njihovo razširjenost.

Fair trade - pravična trgovina
Začelo se je v 70. letih, ko so cerkvene skupnosti v Nemčiji odprle prve kolonialne trgovine, v katerih so ponujali kavo, kakav, čaje in ročna dela iz afriških držav, vlogo trgovcev v trgovinah pa so imeli prostovoljci. 

Od takrat se je veliko spremenilo. Iz relativno slabih izdelkov, ki so se prodajali predvsem iz solidarnosti do revnih, so se izdelki pravične trgovine v zadnjih letih prelevili v visokokakovostne izdelke, namenjene najbolj zahtevnim kupcem.

Spremenil se je tudi način njihove distribucije. Kljub temu, da je osrednja vrednota še vedno bolj pravično nadomestilo za tistega, ki proizvaja, se je veriga od proizvajalca do kupca podaljšala in so izdelki danes na voljo tudi v večini verig supermarketov. Surovine iz pravične trgovine so našle svoje mesto tudi pri proizvajalcih, ki jih tržijo pod svojo blagovno znamko. Danes se večji del izdelkov pravične trgovine proda po rednih prodajnih kanalih. Če pa želite občutiti duh zamisli pravične trgovine, vam priporočamo, da se odpravite v eno izmed avtentičnih pravičnih trgovin. 

Leto 2008 je za trg pravične trgovine predstavljalo veliko presenečenje. Prodaja je zabeležila 38-odstotno rast.

Največ izdelkov se proda pod modro-zelenim logotipom, ki ga izdaja organizacija TransFair, v pobudi e-label initiative (slo. pobuda za e-označevanje) s sedežem v Bonnu. Ta organizacija je do zdaj certificirala 150 ponudnikov in več kot 1.000 izdelkov, med katere poleg najbolj znanih - kave, kakava in čaja - sodijo tudi rože, vino, športni pripomočki, tekstilni predmeti, sadje in hišna oprema. Seveda obstajajo tudi izdelki, ki so izdelani po načelu pravične trgovine, vendar ne nosijo tega logotipa. 

WTO ali WFTO?
Word Fair Trade Organization (slo. Svetovna organizacija pravične trgovine) je določila merila, ki veljajo za pravično trgovino. Na osnovi tega je nastalo tudi več oznak (logotipov), za katere se ponudniki odločajo, da bi povečali prepoznavnost svojih izdelkov (FLO, IMO, FAIR FOR LIFE, ECOCERT FAIR TRADE, FTSA in drugi).

Danes je tudi vse več proizvajalcev, ki se odločajo za svoje lastne projekte pravične trgovine. Tako je, na primer, Rapunzel ustanovil fundacijo HAND IN HAND, ki s prodajo izdelkov zbira sredstva za socialne projekte v Afriki ter v Južni in Srednji Ameriki. 
Brazilsko združenje za biodinamično poljedelstvo je razvilo ekosocialni standard IBD. Trenutno ima njihov certifikat 16 podjetij v regiji. 

FAIR PLAY ni rezerviran le za Afriko. Tudi v Evropi je vse več pobud, ki poskušajo kmeta osvoboditi suženjske vloge v sistemu, ki živi na njegovem delu. S povezovanjem na lokalnih ravneh se večji del dobička vrača k samemu proizvajalcu, s čimer se krepi njegov položaj. Na takšen način so se že povezali pridelovalci mleka v različnih nemških krajih. Delujejo pod projekti »fair & regional«, »bio-regional-fair«, »bestes bio - fair fuer alle«. V to gibanje lahko uvrstimo tudi vse več eko tržnic, ki se odpirajo z namenom omogočiti neposredno izmenjavo in s tem pravično ceno za obe strani. 

_________________________________________________________
Brošura: pravica do hrane
Umanotera je v okviru mednarodnega projekta Enlarging FAIR izdala brošuro »Pravica do hrane«. V njej lahko preberete več o propadanju regionalnih kmetijskih sistemov, o težavah kmetijstva v luči biotske raznovrstnosti, kampanji »Pravica do hrane«, ženskah in lakoti ipd.
Za brošuro pokličite na telefonsko številko: 01 439 71 00.

Ključne besede:
poštena trgovina, zelišča, Sonnentor, ekološka kmetija, Naturata, podjetje, Biodinamika, Weleda, fair trade

 

Sorodni članki:

3,027344E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: