Skupaj razkrivamo

17.9.2017

Fair trade založništvo

Še niste slišali za ta izraz? Tudi mi nismo, pa bi ga bili zelo veseli. 

V založništvu, takšnem, kakršno je danes, je marsikaj postavljeno na glavo. Tako kot v vseh drugih panogah, je tudi v tej tisti, ki ustvarja, v najslabšem položaju. 

Imamo najdražje knjige (pravijo, da zato ker smo majhna država) in najbolj razvajene knjigarne, od katerih mnoge pričakujejo, da lahko knjige prodajajo brez kakršnega koli tveganja (komisijsko) ter za to dobijo več kot vsi drugi udeleženci v nastanku knjige. Rabati se tako pri nekaterih knjigarnah gibljejo tudi od 40 do 50 %. 

Ob tem je na slovenskem trgu čutiti tudi precej nepoznavanja trga s strani založnikov. (Naš prvenec Resnice in zmote o kandidi so tako večinoma zavrnili z besedami: „Tega še nihče ni iskal.”) In prav to knjigo, "ki jo nihče ni iskal", smo do sedaj morali natisniti že sedemkrat in še petkrat v novi obliki priročnika. 

Ko pogledamo čez mejo, vidimo, da tudi vsebinsko naši južni sosedje premorejo več poguma pri izbiri knjig o aktualnih težavah družbe. Enako pove tudi pregled svetovnih spletnih knjigarn. 

Pri velikih in sitih založbah gre vse počasi, drago in po ustaljenih poteh. Vse več avtorjev ne želi več služiti takšnemu preživetemu sistemu, zaradi česar se tudi na založniškem področju pojavlja vse več novih zamisli.

BREZPLAČNE KNJIGE
Vse več je zavedanja, da na nekaterih področjih nujno potrebujemo spremembe. Zato se ljudje odločajo, da prostovoljno in brez nadomestila podnaslavljajo filme, posnetke in celo prevajajo knjige. 
 
ZALOŽNIŠTVO S POMOČJO PODPORNIKOV
Zakaj ne bi že pred izidom knjige preverili, ali jo ljudje potrebujejo? Prav na takšen način je nastal izdajateljski model Klemna Koširja, ki se je založništva lotil s pomočjo podpornikov. 
Njegova prva knjiga je izšla v samozaložbi, s pomočjo prihodnjih bralcev, ki z vnaprejšnjih plačilom ne bodo dobili le svojega izvoda knjige, temveč bodo izdajo knjige dejansko omogočili. 

V tujini se tovrstnemu načinu zbiranja denarja pravi crowd funding, zbirajo pa se sredstva ne le za založniške projekte, temveč tudi za umetniške instalacije, politična gibanja in intervencije, ad hoc dogodke, ustanovitev podjetij itd.

Kot pravi Klemen: „V prvi vrsti bi rekel, da gre za deljenje vrednot. Ljudje so me namreč tako podprli, ker jim je tovrstni način zbiranja denarja všeč (podpirajo pogum in inovativnost), ker jim je knjiga vsebinsko blizu (vsebina so recepti za vegetarijanske namaze ter doma pripravljen in pečen kruh), me poznajo in me že s tega vidika podpirajo, ali pa so z menoj v poslovni navezi in mi želijo razvoja na moji strokovni poti.”

Model torej deluje, četudi je tako preprosto zastavljen. Z njim se krepijo vrednote, kot so zaupanje in tovarištvo, osebni stik pa vsemu skupaj doda občutek povezanosti. Klemen je do sedaj na takšen način izdal več knjig in mnoge so bile nagrajene za svojo izvirnost in poseben šarm. 
Vec o njegovih knjigah, delavnicah in razmišljanjih na http://naturscek.si

BREZ IDEJNE CENZURE
Marsikateri dober projekt so ali bi ga veliki založniki zavrgli, v strahu, da bi se zamerili tistim, ki so jim pomembni za preživetje (ponavadi ne gre za bralce). Zato vse več knjig nastaja v samozaložbi ali v okviru novih majhnih založb, predvsem z namenom, da se zagotovi svoboda izražanja. Med takšne projekte lahko uvrstimo veliko knjig. Od integralnega ponatisa Ljudskega zdravnika do najnovejše knjige o denarju, ki je vsekakor nujno branje, če želite dojeti, kdo in kako vrti ta svet. 

NAJ BO KNJIGA TAM, KJER SO BRALCI
V projektu Skupaj za zdravje sodelujemo z zelo veliko avtorji. In vsi se strinjajo, da se tržne poti zelo spreminjajo. Povedano drugače, danes se najmanj knjig, vsaj tistih, ki so namenjene novim ciljnim skupinam, prodaja v knjigarnah. Vse večjo vlogo prevzemajo specializirane trgovine, splet, društva, prodaja na dogodkih itd. 

PRIHODNOST JE V SODELOVANJU
Tako kot na vseh področjih čas narekuje nove oblike povezovanja in pravične trgovine. Novi modeli založništva v Sloveniji prav zaradi naše majhnosti omogočajo rešitve, ki bi jih bili veseli tudi drugje. So zametek novega, bolj pravičnega gospodarstva in dokaz, da je skok v zavesti tisto, kar rojeva nove rešitve.

ČUDEŽ ALI SMEROKAZ?
Ker smo sami že doživeli, da so Ščepci prodani v več kot 50.000 izvodov, vemo da ljudje želijo brati dobre knjige. Hkrati pa so tudi dokaz, da do bralcev peljejo drugačne poti kot doslej.  Nam se to ne zdi čudež.  Zdi se nam le primer, kako bi moralo biti tudi pri drugih dobrih knjigah, ki so po krivici pozabljene, prezrte ali celo nikoli niso dobile priložnost zaživeti.
Zakaj ne bi tudi pri drugih knjigah več podjetij sodelovalo v distribuciji, tako da bi vsak pokrival segment trga, v katerem je najboljši? Zakaj ne bi bili avtorji tudi drugje pravično plačani od vsake prodane knjige in s tem stimulirani, da na projektu resnično delajo s telesom in dušo? Zakaj ne bi s pomočjo zunanjih partnerjev dosegli, da se stroški tiska znižajo in bralci dobijo veliko dobrega branja za pravično ceno?

Tako si mi zamišljamo (in živimo) fair trade založništvo. 



Ključne besede:
založništvo, knjige, crowd funding, samozaložba, sodelovanje, pravična trgovina, Založba Porezen

 

Sorodni članki:

0,9394531

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: