Kapljico po kapljico prispevajo mobiteli k težavam in zastrupljanju telesa. Vprašanje je le, kdaj pride tista kaplja, ki je »čez rob«. 

Čeprav mobilne telefone uporabljamo že 15 let ali več, šele v zadnjem času prihaja do vidnejših posledic. Zakaj je tako? 

Ljudje smo čudna bitja. Leta ali celo desetletja se na veliko prehranjujemo s povsem neustrezno prehrano, dnevno se izpostavljamo različnim stresnim dejavnikom, svoje telo mučimo s premalo spanja in gibanja na svežem zraku, a ob vsem tem povečini pravzaprav še vedno kar dobro delujemo in smo videti dobro. Če s takšnim početjem ne prekinemo pravočasno, telo postopoma postaja slabotnejše, in če teh znakov ne vidimo, nas lahko že najmanjša t. i. kapljica čez rob (manjši stres, denimo) „nepričakovano“ pahne v najhujšo bolezen, za katero velikokrat zmotno mislimo, da se je pojavila brez razloga. 

Da so hujše posledice dolgoročne uporabe mobilnih telefonov močneje na pohodu šele v zadnjih letih, gre grenka zahvala našemu trdoživemu telesu, ki nevarne simptome prekriva tudi desetletje ali več. Predstavljajte si, da bi po vsakem daljšem telefonskem pogovoru dobili močan glavobol. Čudežna igračka bi se hipoma spremenila v orodje, ki bi ga zelo previdno uporabljali le v nujnih primerih. 

Gre za t. i. učinek Petkau, po kanadskem znanstveniku dr. Abramu Petkauu, ki pravi, da so nižje koncentracije škodljive snovi v daljšem obdobju bolj škodljive od višjih koncentracij v krajšem času. Govorimo o snoveh, ki jih je umetno ustvaril človek in ki se ne nahajajo prosto v naravi. Nekaj primerov: azbest, sredstva za varstvo rastlin, farmacevtski pripravki, umetno proizvedena radioaktivnost ali sevanje mobilnih telefonov. Vse to je za nas veliko bolj nevarno, če smo jim izpostavljeni daljše obdobje, tudi že v najmanjših količinah. Zato so zakonsko predpisane dovoljene količine brezpredmetne, saj nas v resnici ne ščitijo, ko govorimo o dolgoročni izpostavljenosti tem snovem. 

Morda poznate načelo Paracelzija, ki pravi, da je toksičnost odvisna od količine strupa, ki smo mu izpostavljeni. Toda v tem primeru govorimo o snoveh, ki se nahajajo prosto v naravi. Zato lahko z določenimi zdravilnimi rastlinami človeka pozdravimo ali tudi zastrupimo, odvisno od količine, ki jo uporabimo. 

Mobilni telefon smo nekoč uporabljali za kratke pogovore in pošiljanje kratkih sporočil. GSM standard smo nadgradili z UMTS, ki omogoča skoraj 33-krat hitrejšo povezavo (7,2 Mbit/s). S pomočjo tako hitrega prenosa podatkov lahko danes praktično kjer koli počnemo kar koli, denimo surfamo po internetu, medtem ko nakupujemo, snemamo filme, dostopamo do priljubljenih oddaj na televiziji itd. Verjetno bi zlasti mlajši uporabniki seznam hitro dopolnili, a to pravzaprav ni bistveno. Bistvo je, da smo vso to tehnologijo, ki nam jo je nekdo vsilil, prostovoljno sprejeli, nad njo smo navdušeni in se sploh več ne vprašamo, kako je vse skupaj pravzaprav sploh mogoče. Zgolj v razmislek: z izboljšano tehnologijo UMTS smo prejeli tudi veliko izdatnejšo količino elektrosmoga. Nova tehnologija je za naše celice mnogo nevarnejša od že tako škodljivega GSM standarda. Prof. Franz Adlkofer je v študiji REFLEX, ki je bila izvedena med leti 2000 in 2004, financirala pa jo je EU, dokazal, da uporaba GSM-a povzroča škodo DNK in s tem občutno zviša tveganje za nastanek tumorja. Zato je nekaj let pozneje še toliko bolj svaril pred nevarnostmi novega UMTS standarda. 

Plod našega neizmernega pohlepa pa je verjetno tudi ponos, s katerim se največji slovenski ponudnik mobilnih storitev na svoji spletni strani pohvali, da smo v Sloveniji UMTS uvedli med prvimi na svetu. Kaj naj rečemo? Padli smo v okolje, kjer neprestano seva, čeravno morda ne sodimo med najbolj zaprisežene uporabnike te čudežne igračke. Toda to nikakor ni mišljeno kot tolažba in da nič več ni v naši moči. Nasprotno: Dozo sevanja lahko uravnavamo! Kako? Tukaj je nekaj zelo osnovnih nasvetov:

O mobitelih smo pisali že v oktobrski številki lanskih novičk, zato vam svetujemo, da podrobnejše napotke preberete na www.zazdravje.net, v iskalnik pa vtipkajte besedo »mobiteli«. 

Na kratko si oglejmo, na kakšen način umetno elektromagnetno sevanje škoduje celicam. Mobilna telefonija informacije prenaša s pomočjo elektromagnetnih impulzov. Na povsem enak način med sabo komunicirajo tudi celice. Sončna svetloba, ki krmili naša življenja, je pravzaprav izvor vseh elektromagnetnih valov. 600.000 milijard celic v človeškem telesu med seboj „komunicira“ prvenstveno z elektromagnetnimi signali. Na tak način se prenašajo informacije, ki nato povzročajo biokemične reakcije v celicah. Tudi mobilni telefoni med seboj govorijo na podoben način, le mnogo glasneje. Umetno elektromagnetno sevanje mobilnih telefonov, W-LAN povezave in podobno dobesedno preglasijo življenjsko pomembno komunikacijo znotraj celic. S tem pa se v telesu ustvarja velik kaos. Ko celice ne delujejo pravilno, tudi organi ne delujejo več pravilno in prej ali slej se pojavi bolezen. 

In zakaj je tako zelo pomembno, da telefoniramo zares kratek čas? Možgani so zelo dobro zaščiteni proti vdorom strupov. Temu služi možganska pregrada, ki preprečuje, da bi prišle škodljive snovi s krvjo v možgane. K temu nekaj pripomorejo posebne živčne celice, ki pa jih vpliv mobilne telefonije povsem ohromi. Tako se lahko možganska pregrada odpre že po treh minutah pogovora po mobitelu, s tem pa je možganom omogočen prost pretok tudi zelo škodljivih snovi, na primer težkih kovin. Da se v telesu ponovno vzpostavi ravnovesje, traja več ur, če si vmes ne privoščimo še kakšnega pogovora, seveda. 

Leta 2009 je bila objavljena študija z naslovom „Mobiltelefone und Gehirntumore: 15 Gründe zur Sorge. Wissenschaft, Meinungsmache und die Wahrheit hinter der Interphone-Studie“ (Mobilni telefoni in možganski tumorji: 15 razlogov za skrb), ki je pod izvirnim imenom v celoti objavljena na različnih spletnih straneh. V študiji med drugim sporočajo, da je znanost odkrila povišano tveganje za možganske tumorje, prav tako pa tudi za očesnega raka, raka trebušne slinavke, raka na modih, Ne-Hodgkinov limfom in levkemijo zaradi uporabe mobilne telefonije. 

Pred časom se je na nas obrnil predstavnik revije VIP, ki je oporekal opozorilom v članku o morebitnih tveganjih digitalne televizije. V svoji razlagi je zapisal, da za naše trditve ni znanstvene osnove, tako kot jih ni za škodljivost mobilne telefonije. Odprti smo za dialog in verjamemo, da naši bralci znajo misliti s svojo glavo, zato vas vabimo, da si članek preberete na www.zazdravje.net. Objavljen je pod naslovom "Digitalna televizija" Priznavamo, da o škodljivosti digitalizacije res (še) ni trdnih dokazov. Ne vemo pa, na čem še sloni trditev, da ni dokazov o škodljivosti mobilne telefonije. Te dokaze, »ki ne obstajajo«, lahko proučite tudi sami. Na straneh www.kompetenziniziative.net in www.broschuerenreihe.net lahko naročite številne publikacije na temo nevarnosti mobilne telefonije.

Verjetno boste ob vsem prebranem postali slabe volje. Toda po kratkem premisleku se boste vendarle spomnili, da ni vse tako črno. Dve desetletji nazaj smo konec koncev prav lepo živeli – tudi brez mobitela v roki!

Kapljico po kapljico prispevajo mobiteli k težavam in zastrupljanju telesa. Vprašanje je le, kdaj pride tista kaplja, ki je »čez rob«. 

Čeprav mobilne telefone uporabljamo že 15 let ali več, šele v zadnjem času prihaja do vidnejših posledic. Zakaj je tako? 

Ljudje smo čudna bitja. Leta ali celo desetletja se na veliko prehranjujemo s povsem neustrezno prehrano, dnevno se izpostavljamo različnim stresnim dejavnikom, svoje telo mučimo s premalo spanja in gibanja na svežem zraku, a ob vsem tem povečini pravzaprav še vedno kar dobro delujemo in smo videti dobro. Če s takšnim početjem ne prekinemo pravočasno, telo postopoma postaja slabotnejše, in če teh znakov ne vidimo, nas lahko že najmanjša t. i. kapljica čez rob (manjši stres, denimo) „nepričakovano“ pahne v najhujšo bolezen, za katero velikokrat zmotno mislimo, da se je pojavila brez razloga. 

Da so hujše posledice dolgoročne uporabe mobilnih telefonov močneje na pohodu šele v zadnjih letih, gre grenka zahvala našemu trdoživemu telesu, ki nevarne simptome prekriva tudi desetletje ali več. Predstavljajte si, da bi po vsakem daljšem telefonskem pogovoru dobili močan glavobol. Čudežna igračka bi se hipoma spremenila v orodje, ki bi ga zelo previdno uporabljali le v nujnih primerih. 

Gre za t. i. učinek Petkau, po kanadskem znanstveniku dr. Abramu Petkauu, ki pravi, da so nižje koncentracije škodljive snovi v daljšem obdobju bolj škodljive od višjih koncentracij v krajšem času. Govorimo o snoveh, ki jih je umetno ustvaril človek in ki se ne nahajajo prosto v naravi. Nekaj primerov: azbest, sredstva za varstvo rastlin, farmacevtski pripravki, umetno proizvedena radioaktivnost ali sevanje mobilnih telefonov. Vse to je za nas veliko bolj nevarno, če smo jim izpostavljeni daljše obdobje, tudi že v najmanjših količinah. Zato so zakonsko predpisane dovoljene količine brezpredmetne, saj nas v resnici ne ščitijo, ko govorimo o dolgoročni izpostavljenosti tem snovem. 

Morda poznate načelo Paracelzija, ki pravi, da je toksičnost odvisna od količine strupa, ki smo mu izpostavljeni. Toda v tem primeru govorimo o snoveh, ki se nahajajo prosto v naravi. Zato lahko z določenimi zdravilnimi rastlinami človeka pozdravimo ali tudi zastrupimo, odvisno od količine, ki jo uporabimo. 

Mobilni telefon smo nekoč uporabljali za kratke pogovore in pošiljanje kratkih sporočil. GSM standard smo nadgradili z UMTS, ki omogoča skoraj 33-krat hitrejšo povezavo (7,2 Mbit/s). S pomočjo tako hitrega prenosa podatkov lahko danes praktično kjer koli počnemo kar koli, denimo surfamo po internetu, medtem ko nakupujemo, snemamo filme, dostopamo do priljubljenih oddaj na televiziji itd. Verjetno bi zlasti mlajši uporabniki seznam hitro dopolnili, a to pravzaprav ni bistveno. Bistvo je, da smo vso to tehnologijo, ki nam jo je nekdo vsilil, prostovoljno sprejeli, nad njo smo navdušeni in se sploh več ne vprašamo, kako je vse skupaj pravzaprav sploh mogoče. Zgolj v razmislek: z izboljšano tehnologijo UMTS smo prejeli tudi veliko izdatnejšo količino elektrosmoga. Nova tehnologija je za naše celice mnogo nevarnejša od že tako škodljivega GSM standarda. Prof. Franz Adlkofer je v študiji REFLEX, ki je bila izvedena med leti 2000 in 2004, financirala pa jo je EU, dokazal, da uporaba GSM-a povzroča škodo DNK in s tem občutno zviša tveganje za nastanek tumorja. Zato je nekaj let pozneje še toliko bolj svaril pred nevarnostmi novega UMTS standarda. 

Plod našega neizmernega pohlepa pa je verjetno tudi ponos, s katerim se največji slovenski ponudnik mobilnih storitev na svoji spletni strani pohvali, da smo v Sloveniji UMTS uvedli med prvimi na svetu. Kaj naj rečemo? Padli smo v okolje, kjer neprestano seva, čeravno morda ne sodimo med najbolj zaprisežene uporabnike te čudežne igračke. Toda to nikakor ni mišljeno kot tolažba in da nič več ni v naši moči. Nasprotno: Dozo sevanja lahko uravnavamo! Kako? Tukaj je nekaj zelo osnovnih nasvetov:

O mobitelih smo pisali že v oktobrski številki lanskih novičk, zato vam svetujemo, da podrobnejše napotke preberete na www.zazdravje.net, v iskalnik pa vtipkajte besedo »mobiteli«. 

Na kratko si oglejmo, na kakšen način umetno elektromagnetno sevanje škoduje celicam. Mobilna telefonija informacije prenaša s pomočjo elektromagnetnih impulzov. Na povsem enak način med sabo komunicirajo tudi celice. Sončna svetloba, ki krmili naša življenja, je pravzaprav izvor vseh elektromagnetnih valov. 600.000 milijard celic v človeškem telesu med seboj „komunicira“ prvenstveno z elektromagnetnimi signali. Na tak način se prenašajo informacije, ki nato povzročajo biokemične reakcije v celicah. Tudi mobilni telefoni med seboj govorijo na podoben način, le mnogo glasneje. Umetno elektromagnetno sevanje mobilnih telefonov, W-LAN povezave in podobno dobesedno preglasijo življenjsko pomembno komunikacijo znotraj celic. S tem pa se v telesu ustvarja velik kaos. Ko celice ne delujejo pravilno, tudi organi ne delujejo več pravilno in prej ali slej se pojavi bolezen. 

In zakaj je tako zelo pomembno, da telefoniramo zares kratek čas? Možgani so zelo dobro zaščiteni proti vdorom strupov. Temu služi možganska pregrada, ki preprečuje, da bi prišle škodljive snovi s krvjo v možgane. K temu nekaj pripomorejo posebne živčne celice, ki pa jih vpliv mobilne telefonije povsem ohromi. Tako se lahko možganska pregrada odpre že po treh minutah pogovora po mobitelu, s tem pa je možganom omogočen prost pretok tudi zelo škodljivih snovi, na primer težkih kovin. Da se v telesu ponovno vzpostavi ravnovesje, traja več ur, če si vmes ne privoščimo še kakšnega pogovora, seveda. 

Leta 2009 je bila objavljena študija z naslovom „Mobiltelefone und Gehirntumore: 15 Gründe zur Sorge. Wissenschaft, Meinungsmache und die Wahrheit hinter der Interphone-Studie“ (Mobilni telefoni in možganski tumorji: 15 razlogov za skrb), ki je pod izvirnim imenom v celoti objavljena na različnih spletnih straneh. V študiji med drugim sporočajo, da je znanost odkrila povišano tveganje za možganske tumorje, prav tako pa tudi za očesnega raka, raka trebušne slinavke, raka na modih, Ne-Hodgkinov limfom in levkemijo zaradi uporabe mobilne telefonije. 

Pred časom se je na nas obrnil predstavnik revije VIP, ki je oporekal opozorilom v članku o morebitnih tveganjih digitalne televizije. V svoji razlagi je zapisal, da za naše trditve ni znanstvene osnove, tako kot jih ni za škodljivost mobilne telefonije. Odprti smo za dialog in verjamemo, da naši bralci znajo misliti s svojo glavo, zato vas vabimo, da si članek preberete na www.zazdravje.net. Objavljen je pod naslovom "Digitalna televizija" Priznavamo, da o škodljivosti digitalizacije res (še) ni trdnih dokazov. Ne vemo pa, na čem še sloni trditev, da ni dokazov o škodljivosti mobilne telefonije. Te dokaze, »ki ne obstajajo«, lahko proučite tudi sami. Na straneh www.kompetenziniziative.net in www.broschuerenreihe.net lahko naročite številne publikacije na temo nevarnosti mobilne telefonije.

Verjetno boste ob vsem prebranem postali slabe volje. Toda po kratkem premisleku se boste vendarle spomnili, da ni vse tako črno. Dve desetletji nazaj smo konec koncev prav lepo živeli – tudi brez mobitela v roki!