Prijateljica mi je razlagala, kako si bolečine v križu lajša s tabletami paracetamola. Takoj sem jo vprašala, ali ji sploh kaj pomagajo. Odgovori je, da še kar, kakor kdaj. Očitno sem jo dovolj začudeno pogledala, da me je nato vprašala, kako naj ravna drugače. In tako nastajajo naša besedila …

Elektroakupunktura dokazano bolj učinkovito zmanjša bolečine v križu kot paracetamol, in sicer v šestih tednih. To je dokazal angleški znanstvenik Hackett s sodelavci in ni osamljen primer. Ameriška znanstvena ekipa je prišla do še ene zanimive ugotovitve, in sicer da vroči obkladki mnogo bolj olajšajo bolečino po štirih dneh kot paracetamol. V to kategorijo pomoči lahko uvrstimo še vroče zeliščne obliže in še vrsto drugih koristnih mazil, masažnih pripomočkov in podobnega. 

Nisem vzela na piko paracetamola, tudi ne podcenjujem bolečine ali težav, ki jih lahko bolečina v križu prinaša. Toda priznati si je treba, da je najlažje vtakniti tableto v usta, počakati 15 minut in že je tu odrešitev! In tako naprej – kar pogosto. Vsak dan? 

Zadeva mi ne da miru, paracetamol in križ ... Mar ni to zdravilo bolj za glavobol in vročino? Pobrskam po znanstvenih zbirkah podatkov in v reviji European Spine Journal naletim na odličen in sistematičen pregled delovanja paracetamola na nespecifično bolečino v križu. Avstralski znastveniki so v študiji leta 2008 ugotovili, da v svetu ne obstaja dovolj dokazov, ki bi potrjevali učinkovitost paracetamola pri zdravljenju bolečine v križu. Bingo! Zapisali so še, da bi bilo treba izvesti kakovostne randomizirane raziskave, ki bi primerjale paracetamol s placebom, da bi s tem dokazali upravičenost v svetu trenutno veljavnih kliničnih smernic.

Že vrsto let je paracetamol najpogosteje predpisan analgetik. To je zapisano tudi v publikaciji Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) iz decembra 2010. Je to zato, ker ne draži želodca tako kot aspirin, ali je vzrok drugje? V zbirki podatkov BPZ1 je 20 protibolečinskih zdravil v različnih kombinacijah in/ali jakostih, ki jih je mogoče kupiti brez recepta. Kar štirinajst izmed teh je takih, ki vsebujejo paracetamol (štiri proizvajajo slovenski proizvajalci). Zdravniki so samo v letu 2009 napisali 641.000 receptov zanj. To predstavlja 5,13 opredeljenih dnevnih odmerkov na tisoč prebivalcev na dan, kar bi pomenilo, da dnevno dozo paracetamola vzame vsak dvestoti Slovenec vsak dan. Samo v enem letu smo ga sposobni pogoltnili za skoraj 3,1 milijona evrov, kar je približno 4,2-krat več denarja, kot ga je v letu 2009 za paracetamol porabila Nemčija na prebivalca. Ker pa ga v lekarni lahko kupimo tudi brez recepta, je njegova poraba veliko večja, kar priznava tudi IVZ. Nič bolje ni z ostalimi analgetiki, kot je acetilsalicilna kislina (ASK). Od nesteroidnih antirevmatikov (ibuprofen, naproksen), ki se prav tako predpisujejo za bolečine, pa močno prednjačijo zdravila z ibuprofenom (3,5 milijona evrov). 

Znani so tudi smrtni primeri zaradi paracetamola. Škotska študija iz leta 2006 je zabeležila 929 smrtnih primerov v obdobju 8 let (1995–2003). Kot najpogostejši vzrok je bila navedena kombinacija z drugimi zdravili. Paracetamol se velikokrat zlorablja v smislu prevelikih odmerkov in predolge uporabe (bolečine v hrbtenici, kronični glavoboli). Britanska študija pa je pokazala, da je paracetamol prav zaradi tega povzročitelj kar polovice vseh primerov akutnih jetrnih odpovedi.

Stranski učinki analgetikov, predvsem pa nesteroidnih antirevmatikov (v to skupino sodijo: Ketonal, Voltaren, Naklofen, Brufen, Nalgezin, Naprosin, Alfen, Elaterin ...) so številni, ker povzročajo okvare jeter in ledvic. Slaba stran nekaterih izmed teh zdravil je tudi ta, da povzročajo mikroskopske krvavitve v prebavilih, ki lahko privedejo do bolečin in obsežnejših krvavitev v želodcu. Draženje prebavil, zaprtje ali driska, glavobol, slabost, urtikarija, bruhanje, povečani jetrni encimi in nepravilno delovanje jeter, težave pri urejanju krvnega tlaka, anafilaktične reakcije, večje tveganje za srčno kap – to je samo nekaj naštetih stranskih učinkov te skupine zdravil, ki so navedeni v navodilih za uporabo. Ne pojavljajo se pri vseh ljudeh, so pa možni.

»Pa bi bila pripravljena poiskati kakšen bolj naravni pripravek?« sem vprašala prijateljico. Odgovori je, da ji zdravnik tega ni predpisal, sama pa tudi ne pozna ustreznega pripravka. Takšnih zgodb je mnogo, to ni osamljen primer. Je to znak, da so se tradicionalna znanja o zdravilnih rastlinah, predvsem v urbanem okolju, že nekoliko izgubila? Dejstvo je tudi, da registriranih zdravil rastlinskega izvora, s katerimi bi sistemsko krotili bolečino, pri nas ni. To pomeni, da v lekarnah ni naravnih oblik protibolečinskih snovi, kot sta ASK in paracetamol. 

Verjeli ali ne, protibolečinskih snovi si farmacija ni izmislila. Prvotno jih je ustvarila narava, vendar so na žalost rastline, ki jih vsebujejo, v večini primerov končale na naši »Z« listi: vrbova skorja, arnika, divji kostanj, grozdnata svetlika, gabez, beli vratič itd. To pomeni, da imajo status zdravila (Z) in je pripravke, ki jih vsebujejo, nujno registrirati, da bi jih lahko prodajali. Obenem to tudi pomeni, da jih pri zeliščarjih na tržnicah ne moremo kupiti. Tam prodajajo le še takšne, ki so v kategoriji hrana (H). Vprašanje pa je, kje bomo dobili vse tisto, kar spada v kategorijo Z.

Z-je lahko naberemo v naravi, če vemo, kateri so, ali pa jih poiščemo v dobri zeliščni lekarni ali običajni lekarni. Torej, če vemo, kaj iščemo in kako bomo to uporabili, do sestavin še vedno lahko pridemo. Lahko kupimo posamezno vrbovo skorjo in močvirski oslad, ne moremo pa kupiti naravnega protibolečinskega pripravka, ki je sestavljen iz teh dveh zelišč. 

Pri standardiziranih naravnih zdravilih se v Sloveniji močno zatakne. Tako imamo le tri registrirana naravna rastlinska zdravila: proti bolečinam v sklepih, hrbtu, mišicah in revmatoidnim bolečinam – Atrogel na osnovi arnike, ter proti bolečinam v nogah zaradi venskega popuščanja – Venaforce in Venitan na osnovi navadnega divjega kostanja.

Vsi vsega ne moremo vedeti, a je koristno, če si zapomnimo osnovno protibolečinsko čajno mešanico, saj je ne bomo kar tako dobili v lekarnah: vrbova skorja (Z), brestovolistni ali močvirski oslad (H) in sivka (H), vsakega tretjino in dobimo naravni »aspirin«, takega, ki v večini primerov ne bo dražil želodca. Zanimivo je tudi, da ne glede na to, da tako vrbova skorja kot oslad vsebujeta zdravilno snov salicin, zakonodaja pravi, da je prvo zdravilo, drugo pa hrana. Odvisno od težav lahko zgornji mešanici dodamo še baldrijan (Z), če smo napeti, meto (H), če gre za trebušne bolečine, in meliso (H), če se glavoboli pojavljajo zvečer.

O prostem pošiljanju zdravil znotraj EU smo že pisali (ZZZ, marec 2011). Tokrat pa sem preverila konkretno, ali bo ajurvedsko zdravilo Rumalaya, ki je klinično preizkušeno (!), še na voljo za spletno prodajo s 1. majem 2011, ko se bodo učinki dokončne uveljavitve razvpite direktive o tradicionalnih zdravilih morali poznati tudi drugod v EU. Bo to odlično protirevmatsko, analgetično in protivnetno zdravilo (tudi za akutne bolečine v hrbtenici) na voljo samo do porabe zalog? Ne. Ostaja na tržišču EU! Očitno je indijski korporaciji v eni od držav EU, ki ima drugačno razvrstitev zdravilnih rastlin na Z listo, uspelo registrirati to zdravilo. Toda ne čakajte, da pride v Slovenijo, saj bi imelo to zdravilo pri nas še dodatne zaplete. Vsebuje namreč rastlino guduchi, ki pri nas spada v kategorijo ZR (zdravilo na recept). Torej, četudi bi ga morebiti kdo hotel registrirati, bi pri nas to zdravilo lahko dobili le, če bi vam ga predpisal zdravnik. Tudi ostale sestavine Rumalaye so v terapevtskih dozah, kar zahteva obvezno registracijo, čeprav so H: bosvelija, mira, galgant, sladki koren in gugulu.

Pridejo situacije, ko bolečine so. Navkljub našim prizadevanjem nismo stoodstotni v vsakem trenutku in v življenju kaj zanemarimo, spregledamo. Prijateljico sem zato vprašala: »Ali bi bila pripravljena poiskati vzrok bolečine? Ne samo fizičnega, tudi psihični vzrok?« Za to ni treba, da smo veliki strokovnjaki. Le pošteno se moramo vprašati, kaj delamo narobe. Prijateljica mi je tako zaupala, da jo peče vest, saj se premalo giblje, da so za bolečine v križu verjetno krive ohlapne trebušne mišice ter čustvene stiske, ki bi jih morala razrešiti. 

Zato dilema ni le, ali naj izberemo naravno ali sintezno zdravilo. Eno in drugo je lahko le potuha. Takrat, ko zmaga vest, to ni pomembno! Takrat bolečina namreč odide. 

Ambulantno predpisovanje zdravil v Sloveniji po ATC klasifikaciji v letu 2009, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. 2010

British Journal of Clinical Pharmacology. 2006; 62 (5): 573–581

European Spine Journal. 2008; 17 (11): 1423–1430

IMS Health: http://www.imshealth.com/

Practitioner. 1988; 232: 163–164

Spine (Phila Pa 1976). 2002; 27 (10):1012–1017