Dokaz za to so številni popolnoma gibčni starostniki – in na drugi strani številni mladi ljudje z bolečinami v sklepih in omejeno gibljivostjo. Razlika med njimi je v tem, kako skrbijo za vitalnost in morebitne težave s sklepi. Ponujamo vam nekaj namigov, kako ohranjati vitalnosti sklepov vse do pozne starosti. 

Dr. Batmanghelidj je v knjigi Voda za zdravje in življenje napisal, da kakih 50 milijonov Američanov, od tega 200 tisoč otrok, pesti katera od oblik artritične bolečine. Prepričan je, da so bolečine v sklepih in križu največkrat posledica dehidracije telesa. 

Pomanjkanje vode namreč lahko povzroči zakrčenje mišic, ki je odgovorno za 80 odstotkov bolečin v križu. Dehidracija utegne pripeljati tudi do obrabe medvretenčnih ploščic, kar dodatno bremeni kite in vezi v hrbtenici, poleg tega pa povzroča bolečine. 

Dehidracija utegne povzročiti tudi zastajanje kislih presnovkov v sklepih. Hrustančnim celicam najbolj prija bazično okolje, ki ga ohranjamo prav z zadostno hidracijo. Voda in sol potujeta skozi hrustanec, iz celic vlečeta kisle presnovke in jih odplavljata. Če je ta proces moten, se kisli presnovki kopičijo in spremenijo pH sklepnega okolja, to pa sproži bolečino. 

Dehidracija lahko kvarno vpliva tudi na stanje hrustanca in sklepa, saj poveča trenje in pritisk v stičnih točkah hrustančnih ploskev v sklepu. Hrustanec vsebuje veliko vode – le tako lahko »podmazuje« sklep, da gladko drsi prek nasprotne hrustančne površine. V primeru dehidracije se celice sklepnega hrustanca pred grozečim propadom zavarujejo tako, da sprožajo bolečinske signale in »upajo«, da jih bomo razumeli. Žal vse preveč ljudi v takem primeru raje vzame protibolečinsko tableto, čeprav bi jim bilo treba le napojiti telo z vodo.

Dandanes ni več skrivnost, da lahko prav povečana prepustnost črevesja povzroči neljubi vdor vsega, kar ne sodi v naše notranje okolje. Posledice tega so kopičenje toksinov (tudi v sklepih) in neprebavljenih koščkov hrane ter nenehno vdiranje škodljivih mikrobov v notranjost telesa, kar utegne dolgoročno sprožiti nastanek tihih vnetij, alergij, motenj v delovanju imunskega sistema … V nastali zmedi se utegne imunski sistem celo obrniti proti nam in napasti naša tkiva. To denimo velja za revmatoidni artritis, o katerem je znano, da je avtoimunsko obolenje. Če je vzrok zanj povečana prepustnost črevesja, se stanje ne bo izboljšalo, dokler je ne bomo odpravili. 

Če naj povrnemo ali čim dlje ohranjamo vitalnost sklepov, je torej treba redno skrbeti tudi za funkcionalnost črevesne pregrade – predvsem s krepitvijo črevesne flore. Ta je namreč pomemben skrbnik črevesnih epitelnih celic, ki vsrkavajo prebavljene hranilne snovi in ščitijo telo pred zunanjim svetom. To s sodobnim življenjskim slogom načenjamo na številne načine (jemanje antibiotikov in kortikosteroidov, napačno prehranjevanje, stres …). O negi črevesne flore smo veliko napisali v knjižici Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas, ki jo lahko prelistate na: http://shop.zazdravje.net/. 

Številni naturopati menijo, da ne moremo imeti zdravih in vitalnih sklepov, če nimamo zdravih kosti. Med pomembne gradnike zdravih sklepov in kosti sodijo vitamina D in K2, bor, kalcij in magnezij.

Številne raziskave dokazujejo, da je kronično pomanjkanje vitamina D ključni razlog za avtoimunska obolenja, kot je revmatoidni artritis. Kar 22 raziskav je dokazalo, da vitamin D pomaga obnoviti sklepe in omiliti bolečine, ki jih povzroča osteoartritis. Jemanje kalcija in vitamina D tudi dokazano odpravlja indikatorje tihega vnetja v telesu, ki so pogosto v ozadju težav s sklepi. 

Kalcij ni pomemben le za kosti, temveč za vitalnost celotnega telesa, saj kot bazični mineral pomaga vzdrževati kislo-bazični sistem. S tem nas ščiti pred široko paleto težav, ki utegnejo nastati zaradi zakisanosti telesa (okužbe, poslabšanje težav s sklepi, osteoporoza …). Včasih so v primeru osteoporoze priporočali jemanje več kot 1200 mg kalcija na dan, zdaj pa ugotavljajo, da pri ženskah po menopavzi že odmerek 1000 mg kalcija na dan za 1 do 2 odstotka zmanjša izgubo kostnine. Večji odmerki ne prinesejo boljših rezultatov. Nasprotno, raziskovalci ugotavljajo, da je že dodajanje več kot 400 mg kalcija nepotrebno in včasih celo obremenjujoče za telo, še posebno, če vam primanjkuje drugih vitalnih snovi, ki skrbijo za transport kalcija v kosti, kot sta K2 in bor.

Če uživamo velike količine kalcija ali vitamina D, primanjkuje pa nam vitamina K2, ne bomo okrepili kosti. Te bodo še naprej krhke, sklepi pa bodo vse bolj togi. K2 je namreč vitamin, ki skrbi, da se kalcij prenaša v kosti in zobe. Skrbel naj bi tudi za prerazporejanje napačno naloženega kalcija iz mehkih tkiv v kosti.

Tudi magnezij je pomemben igralec pri presnovi kalcija. Ko smo zdravi in mladi je priporočljivo razmerje količin zaužitega kalcija in magnezija 2 : 1. Ko smo starejši, če bolehamo za različnimi obolenji ali pa nam primanjkuje nekaterih vitalnih snovi, kot sta vitamin K2 in bor, je treba razmerje količin kalcija in magnezija prilagoditi situaciji. 

Za vitalnost sklepov in kosti je izredno pomemben tudi bor. Raziskave so pokazale, da je v primeru artritičnih težav v prizadetih sklepih in bližnjih kosteh za polovico manj bora kot v zdravih. Bora, ki hrani in neguje sklepni hrustanec, primanjkuje tudi v sklepni tekočini artritičnega sklepa. Z dodajanjem bora se kosti močno okrepijo, še enkrat hitreje se celijo tudi kostni zlomi. Po mnenju zdravnika Rexa Newnhama z jemanjem bora ni mogoče le blažiti, pač pa celo odpraviti osteoporozo in različne oblike artritisa. Bor sodeluje pri aktiviranju vitamina D v aktivno obliko, s čimer pomaga pri vsrkavanju kalcija ter njegovem prenašanju v kosti in ne v mehka tkiva. Poleg tega igra pomembno vlogo pri uravnavanju prehajanja snovi skozi celične membrane, s čimer preprečuje nalaganje kalcija v mehkih tkivih. Še več, če je kalcij že naložen v mehkih tkivih, dodajanje bora omogoči prerazporejanje kalcija nazaj v kosti in zobe. Več o boru si lahko preberete na spletnem naslovu http://www.avogel.si/revma/ali_lahko_bor_pomaga_pri_osteoartritisu.php. 

»Če se že v aktivnih življenjskih obdobjih zavedamo koristi gibanja (telesna dejavnost), obstaja večja verjetnost, da bomo imeli v starosti manj zdravstvenih težav (kronične bolezni) in težav z gibalnim sistemom. S starostjo resda nastopijo fiziološke spremembe, vendar bolečina ni normalen del procesa staranja, pač pa zaplet. Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, sodoben življenjski slog pa nas nenehno sili v prisilne oziroma statične položaje (sedenje za računalnikom, stres …), ki so vzrok številnih zdravstvenih težav in posledično odsotnosti z dela. O koristnosti telesne vadbe pričajo številne raziskave. Pri izboru ustrezne telesne dejavnosti je treba upoštevati posameznikovo zdravstveno stanje ter njegove omejitve in osebne značilnosti, zato se je predtem koristno posvetovati s strokovnjakom (fizioterapevt). Fizioterapevt vsakega  posameznika obravnava individualno in ga pouči, kakšna je pravilna, ciljana in varna vadba. 

V praksi opažamo vse več bolečinskih stanj, ki pomembno vplivajo na posameznikovo kakovost življenja (mialgije, vnetja, diskopatija, artritis, poškodbe). Bolečine uspešno obvladujemo z različnimi fizioterapevtskimi postopki in tehnikami. Kot zelo učinkovita se je izkazala manualna terapija, pri kateri poiščemo vzrok za težave. Z vzpostavitvijo ravnovesja v telesu začetni simptomi navadno izzvenijo. S protibolečinsko elektroterapijo in z uporabo laserja je mogoče zmanjšati uporabo zdravil in njihovih neželenih učinkov na telo. 

S staranjem narašča tudi pojavnost degenerativnih sprememb v sklepih. Težave, povezane s sklepi, lahko uspešno lajšamo z njihovim razbremenjevanjem (primerne dejavnosti, izbor pripomočkov za gibanje), s krepitvijo mišic, s segrevanjem ali z ohlajanjem prizadetega sklepa, z mobilizacijo sklepov in s številnimi naravnimi pripravki, denimo iz arnike, hudičevega krempeljca … V terapevtskem procesu in tudi sicer je pomembno, da se posameznik zaveda svoje dejavne vloge in odgovornosti za lastno zdravje.«