Skupaj razkrivamo 30.8.2011 Hrana in zdravje za vse! Sprememba načina prehrane ima več vpliva od spremembe načina pridelave. V želji, da bi se prehranjevali bolj zdravo in dosegli samooskrbnost, se prizadevanja večine držav usmerjajo k povečevanju površin pod eko pridelavo. Če bomo ohranili enako logiko prehranjevanja kot doslej, bo to zelo težka naloga. Študija Atsuka Wakamiya, objavljena v začetku leta 2010, zelo dobro kvantificira, koliko zemlje potrebujemo za ohranjanje svojih nezdravih prehranskih navad. Podrobni izračuni, ki so tokrat upoštevali tudi vse sekundarne resurse, potrebne za pridelavo mesa, so pokazali, da potrebujemo za kilogram mesa 30 m2 obdelovalnih površin, za pridelavo mleka 5 m2, za pridelavo zelenjave pa v povprečju 0,4 m2. Po uradnih podatkih vsak Slovenec na leto poje okrog 90 kg mesa, 12 kilogramov jajc in 240 litrov mleka. Skupaj torej 343 kg živil živalskega izvora. To nas precej približa evropskim rekorderjem Nemcem, ki pojejo na leto 418 kg živil živalskega izvora in 285 kg živil rastlinskega izvora. Izračuni tako povedo, da le za pridelavo mesa Slovenci potrebujemo 2.700 m2 obdelovane površine. (Tu je seveda upoštevana tudi pridelava koruze, ki nam zastruplja podtalnico, ter soja, ki jo uvažamo.) Skupaj z jajci, mlekom in zelenjavo pa znaša površina, ki jo potrebujemo za prehrano enega povprečnega Slovenca, okrog 4.000 m2. Če bi razmerje spremenili in uživanje mesa zmanjšali na polovico, potem bi za prehrano ene osebe zadostovalo 2.800 m2. Če se prehranjujemo brez mesa, uživamo pa mlečne izdelke, potem nam zadostuje 1.500 m2. Tisti, ki uživajo le živila rastlinskega izvora, pa za svojo prehrano potrebujejo med 200 in 300 m2. Tudi kakovost igra vlogo! Izračuni potrebnih površin so odvisni tudi od tega, kaj na njih gojimo in v kakšni obliki bomo potem ta živila zaužili. Če uživamo industrijsko predelana živila, v katerih je zelo malo vitalnih snovi, bodo naši trebuščki sicer polni, celice pa bodo ostale lačne. Zato ni pomembno, ali ste vegetarijanec, če vsa vaša prehrana prihaja iz konzerve, zamrzovalne skrinje ali vrečke. Nešteto raziskav potrjuje, da je zelo velika razlika, če spijete sveže stisnjeni sok ali pa sok, ki je steriliziran, ima dodane antioksidante, barvila in arome ter na polici čaka leto dni do vašega prihoda. Zato narašča število ljudi, ki si sadne in zelenjavne sokove stiskajo sami. Pomembno je, ali ste kupili eko pirino moko, ki na polici stoji pol leta, ali ste jo zmleli, takrat ko jo potrebujete. Prav tako je pomembno, kaj bomo gojili na razpoložljivih površinah, prazne hibride ali polnovredna stara žita, kot so kamut, pira, enozrnica. Res je, da dajo manj pridelka, vendar je v njih toliko več dragocenih snovi, ki jih potrebujemo za zdravje. Ko smo pripravljali knjigo o začimbah, nas je presenetilo, da je nekaj vejic peteršilja prehransko bolj dragocenih od krompirja, ki ga z njim posujemo. Enako velja za origano, ki ponuja več kot pica ali vroč sendvič pod njim. Pomembno je, ali pridelujete krompir ali buče, ali uživate rafinirana olja, ali visokokakovostna hladno stisnjena olja z visokim deležem omega 3 maščobnih kislin. Pomembno je tudi, ali pridelujemo malo vredno koruzo ali visoko vredno in vsestransko uporabno konopljo. Vse več je spoznanj, da je pomembno tudi, v kateri fazi vegetacije bomo zaužili določeno živilo. Z namakanjem semen njihovo prehransko vrednost povečamo za nekajkrat. S kaljenjem se sestava žit spremeni in škrobi se spremenijo v vitalno dragocenejše snovi. Če ječmenovo travo požanjemo v zgodnji fazi vegetacije, so v njej vsi življenjsko pomembne aminokisline, antioksidanti in klorofil. Torej vseh načinov rastlinske prehrane ne moremo matematično opredeliti zgolj s potrebnimi metri. Z vsako pametno odločitvijo in izbiro živil, ki so bolj bogata in bolj živa, se tudi prostor, potreben za vzgojo živil, zmanjša. Če naša hrana prihaja iz lokalnega okolja in jo v veliki meri zaužijemo svežo ali minimalno procesirano, se bo naše obremenjevanje okolja še dodatno zmanjšalo. Zato je popolnoma realno, da lahko vrt velikost 200 kvadratnih metrov prehrani štiričlansko družino. Strokovnjaki kluba Gaja so to tudi dokazali in pripravili načrt zasaditve vrta za štiričlansko družino, kjer za vse, kar potrebujete (razen krompirja in žitaric), zadostuje borih 60 m2.
Ključne besede: Sorodni članki: 0,03125 |
Iskanje
S ključnimi besedami lahko hitro in enostavno pridete do željenih informacij.
Želite brati naše novice tudi v prihodnje?
Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.
1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.
2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:
- preko portala e-Davki: Elektronska oddaja.
- ali po pošti pošljete izpolnjen obrazec: Obrazec.