Napačna presnova maščob vpliva na delovanje srca na tri načine. Zaužite maščobe prenaša limfni sistem, ki jih nato odlaga v venozno kri. 

 

Venozna kri, ki je že opravila to in ono funkcijo, zaradi česar je v njej le malo kisika, tako pred vstopom v desni srčni prekat dobi še limfno tekočino, polno maščob, ki so tja prišle neposredno iz prebavnega sistema. Kri, ki napolni levi prekat, prihaja iz pljuč in je polna kisika. Razlika v električnem potencialu med venozno krvjo, polno maščob v desnem srčnem prekatu, in krvjo, polno kisika, v levem srčnem prekatu, neposredno vpliva na pretok krvi skozi srce. To je mogoče prepoznati in precej natančno izmeriti. Če so v venski krvi pasivne maščobe, potem je premalo novih električnih impulzov, zato lahko srce te maščobe zavrne. Te se nato nabirajo v koronarni žili in pozneje na vsej mišici. Poleg tega pa, in to je bilo že pred časom znanstveno dokazano, srčna mišica obenem trpi zaradi pomanjkanja snovi, ki igra najpomembnejšo vlogo pri oksidaciji, gibanju, dihanju in obnavljanju srčne mišice. Ta snov, je citokrom-oksidaza in ustreza tistemu, kar je Warburg imenoval rumeni dihalni encim. 

Kadar srce zaradi izoliranih, strjenih maščob, pokaže, da so bile prebavljene napačne maščobe, takrat trpimo zaradi pomanjkanja najboljših maščob, ki so bistvene za zdravo delovanje srca. In prav v takem primeru manjkajo v krvi tudi večkrat nenasičene maščobe. Oksidacija krvi v pljučih je ovirana, zaradi česar mora srce načrpati enako količino krvi trikrat ali štirikrat, da dobi tkivo dovolj kisika…

Z anatomskega zornega kota raziskave srčnega infarkta niso odkrile nobenih nenormalnih sprememb razen strjenih maščob, ki se oklepajo srčne mišice ter omejujejo in motijo delovanje srca. Pri revmatskih obolenjih je edini dejavnik, po katerem se obolele mišice razlikujejo od zdravih, izolirana maščoba. Na mednarodnem prehranskem kongresu v Parizu leta 1957 je 900 strokovnjakov iz vsega sveta poslušalo raziskave pariškega Inštituta za raziskave raka in izvedelo, da je edina snov, po kateri se rakaste celice razlikujejo od zdravih, izolirana maščoba – kopičenje maščobe v celičnih jedrih in citoplazmi. Ko o tem govorimo, ni nihče pripravljen priznati, kakšen pomen ima ta ugotovitev.«

Od leta 1959, ko je to izjavila dr. Budwigova, se v uradni znanosti na temo maščob ni veliko spremenilo. Neuradno pa med tistimi, ki si res želijo vzeti zdravje v svoje roke, uživanje nenasičenih maščobnih kislin, ki jih v industrijsko predelanih izdelkih ni več, postaja vse bolj pomembno. 

Dr. Budwigova je proučevala predvsem delovanje lanenega olja, ki je izmed vseh znanih olj še vedno najbolj bogato z omega 3 maščobnimi kislinami. Zaradi največjega antioksidativnega potenciala je to olje obenem tudi najbolj nagnjeno k oksidaciji, kar ustvarja določene težave pri uživanju. Hraniti ga moramo na hladnem in temnem mestu ter resnično hitro zaužiti, sicer bo več škode kot koristi. Pomembno je tudi, da uživamo laneno olje iz ekološke pridelave, ki je hladno stisnjeno brez prisotnosti zraka in shranjeno v temnih steklenicah.

V zadnjem desetletju smo odkrili tudi veliko drugih naravnih virov kakovostnih večkratno nenasičenih maščob. Kot dobri viri teh dragocenih snovi so se izkazali konopljino, ričkovo, repično in gorčično hladno stisnjeno olje. Zelo redko in esencialno GLA maščobno kislino pa najdemo v boraginem in svetlinovem olju. 

V povezavi z zdravjem srca in a splošno ravnjo energije zelo veliko slišimo tudi o koencimu Q10. Ta encim je sestavni del našega telesa, le da njegova proizvodnja z leti, zaradi staranja, napačne prehrane in nekaterih zaužitih zdravil, začne močno upadati. Morda prvega razloga ne moremo ustaviti, na druga dva pa imamo vpliv. Izkazalo se je namreč, da prav uživanje napačnih maščob, o čemer piše dr. Budwigova, zelo močno vpliva na raven Q10 v telesu. 

Od zdravil so največji uničevalci Q10 prav statini, ki jih uživamo, ker smo prvotno naredili veliko napak pri izbiri maščob. 

Q10 ima večplastne naloge v telesu – vpliva na proizvodnjo energije v celicah, deluje kot antioksidant in stabilizira membrane. Če ga ni dovolj, peša srce, čutimo utrujenost, bolečine v mišicah itd. 

Ker je v zadnjem času ponudba Q10 zelo široka – ponujajo ga že v homogeniziranem trajnem mleku, kremah za obraz in celi vrsti prehranskih dopolnil –, je dobro poznati pogoje, pod katerimi Q10 zares učinkuje. 

Prvi pogoj je kakovost Q10. Naravni Q10, ki ga pridobivajo z naravno fermentacijo, ima dokazano merljive učinke v telesu. To dokazujejo in vivo poskusi in klinične raziskave. 

Polsintezni izdelek je sicer cenejši, ni pa enako učinkovit. 

Q10 je topen v maščobah in odlično deluje, če v telesu že imamo kakovostne maščobe. Zaradi boljšega delovanja nekateri proizvajalci svojim pripravkom dodajajo tudi vitamin E ali druge maščobe, ki v telesu delujejo sinergijsko. 

V zadnjem času so trg preplavile vodotopne oblike Q10. Kljub močni promociji je treba vedeti, da učinki vodotopnega Q10 še niso dokazani. Je pa veliko cenejši za proizvodnjo, zato je zanimiv za »široko potrošnjo«.