Skupaj razkrivamo

20.10.2011

Trajno in živo obenem!

Zakonodaja v imenu zaščite proizvajalcem dovoljuje uporabo vse bolj agresivnih načinov »odpravljanja« tveganj iz hrane, četudi z ubijanjem morebitnih patogenih organizmov ubijajo tudi življenje v njej. O tem, da bi lahko bila živila trajna in varna, obenem pa tudi živa, nočejo niti slišati. Vendar pa takšne rešitve obstajajo – biodinamiki jih poznajo. 

Že velikokrat smo na staneh, ki jih namenjamo kozmetiki, opisovali poskuse, ki jih je že pred desetletji izvajal dr. Hauschka. Le z uporabo ritmiziranja s svetlobo, temo, gibanja in mirovanja mu je uspelo stabilizirati vodni izvleček vrtnice, da je ta ostal dišeč 30 let. Na podoben način tisti, ki nadaljujejo njegovo delo, stabilizirajo učinkovine še danes. Tako pridobljeni izvlečki zdravilnih rastlin so uporabni 10, 15 in več let. 

Tudi vsak, ki sam nabira svoje zdravilne rastline, ugotavlja, da tiste, ki smo jih nabrali ob pravem času, svojo barvo in vonj (s tem pa tudi eterična olja, ki so nosilci delovanja) ohranijo tudi od 3 do 4 leta. To pomeni, da za takšna zelišča ne velja nujno pravilo, da so zdravilne rastline uporabne le eno leto. 

Te dni, ko bomo na veliko začeli pospravljati še zadnjo zelenjavo in sadeže, je dobro vedeti, da s škropljenjem s kremenom iz roga dosežemo, da se v živilih še bolj koncentrirajo sladkorji in arome, podaljša se tudi njihova obstojnost in zmanjša možnost razvoja plesni. Kremen je utekočinjena svetloba, te pa plesni ne prenašajo. 

Če morda (še) ne uporabljate preparatov, pa lahko modrost dinamike narave preizkusite tudi s preprostim opazovanjem trajnosti zelenjave v odvisnosti od časa trgatve. Izpulite nekaj redkvic zjutraj, nekaj opoldne in nekaj zvečer. Zapišite si uro, položite jih na papir in opazujte, katere bodo prve ovenele. Za korenovke na splošno velja, da bodo najbolj obstojne, če jih izkopljemo v drugi polovici dneva, ko »zemlja vdihuje« in sile težijo navzdol. Če pa želimo izkopati korenovke za daljše shranjevanje, je pomembno, da izberemo dan za korenino popoldne.

Poskusi Marie Thun kažejo na to, da je, zlasti korenček, nagnjen h gnitju, če ga izpulimo na dan za list. 

Izjema od linearnega branja setvenega koledarja je zelje. Namesto na dan za list ga za spravilo in kisanje nabiramo na dan za cvet. Takrat je bolj dišeče in aromatično ter se bo pri spravilu najbolje ohranilo.

Namesto s konzervansi pa dolgo obstojnost pri skladiščenju dosežemo tudi s pomočjo različnih začimb. Tako bo, denimo, lovor preprečeval pojav črvov v kostanjih in suhem sadju. Pojav nevarnih aflatoksinov na žitih in oreščkih pa lahko učinkovito preprečujejo klinčki. Klinčki so se v raziskavah izkazali tudi za uspešne v obrambi čebule pred sivo plesnijo. Kumina pa se je izkazala pri varovanju stročnic (več o močeh začimb lahko preberete v knjigi Ščepec rešitve). 

Ključne besede:
biodinamika, ritmiziranje, modrost dinamike, setveni koledar, zelje, začimbe, lovor, klinčki, kumina

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: