Na Zahodu artritis, revmatizem in putiko razumemo kot tri različna bolezenska obolenja. Tradicionalne medicine v njih vidijo veliko skupnega.

Za vsemi naštetimi obolenji se skrivajo trije pogosti vzroki. Za vse je značilno, da se v telesu kopičijo kisli presnovki, ki se začnejo nalagati v tkivih. Obenem v telesu vlada presežek hladnega in vlažnega elementa. (Celo moja babica je vedela, da bo sonce pregnalo revmatizem iz njenih kosti.) Njihova tretja skupna značilnost je, da telesu primanjkuje protivnetnih snovi, zaradi česar se že na manjše »provokacije« odzove z dolgotrajnimi vnetji, ki jih je težko obvladati. 

Za vsa tri obolenja je značilno, da se z leti le še poglabljajo in poslabšujejo. Sprva prihaja do vnetij in bolečin kratkotrajne narave. Ko bolezen napreduje, prodre do globlje »instalacije« – zato pravijo, da jo v drugi fazi čutimo tudi na ravni kanalov. Če je ne ustavimo, napreduje ter se izrazi še na ravni kosti in globljih tkiv. 

Uradna zdravila za omenjena obolenja poskušajo ustaviti vnetne procese in lajšati bolečine, vendar pa se ne ukvarjajo s tem, kako zmanjšati količino nakopičenih strupov in odpraviti pomanjkanje protivnetnih snovi. Prav nasprotno: večina priporočenih zdravil celo poveča toksično obremenitev ter dodatno obremenjuje jetra in druge organe, ki sodelujejo pri razstrupljanju. 

Naravne metode zdravljenja so usmerjene na odpravljanje vzrokov omenjenih težav, zato temeljijo na razstrupljanju, dovajanju toplote in svetlobe ter zmanjševanju dovzetnosti za vnetja. Zanimivo je, da je prav med začimbnicami najti veliko takih, ki so se sposobne lotiti vseh treh procesov hkrati. 

Skorajda vse začimbe v telesu delujejo močno alkalno. Učinkovitost tovrstnega delovanja nekaterih začimbnic so potrdili tudi znanstveni preizkusi in raziskave. Kumina denimo pospešuje izločanje seča in sluzi, zato pri putiki in revmatizmu priporočajo uživanje čaja iz kumine in dodajanje kumine v prehrano. Zelo močan tovrsten učinek ima tudi brezova kura, ki jo je mogoče izvajati v obliki pitja čaja iz brezovih listov ali uživanja brezovega soka.

Če nimate težav z ledvicami, lahko procese razstrupljanja in splakovanja odvečne sečne kisline pospešite z uživanjem večjih količin listov zelene, peteršilja, luštreka ali ožepka. Tudi čebula spodbuja izločanje sečne kisline in hkrati deluje protivnetno. 

Če so težave s kostmi posledica pomanjkanja vitamina D ali življenja v temačnih in vlažnih prostorih, so lahko v veliko pomoč vse oblike sončnega valovanja: savnanje, aromaterapija, solne kopeli in seveda redno uživanje večjih količin začimb in zelišč, ki v sebi nosijo veliko moči sonca. Močan ogrevalni učinek imajo cimet, ingver, galgant, piment, klinčki in številne druge začimbe. Obenem delujejo protivnetno, nekatere med njimi pa celo protibolečinsko. 

Ena od najdragocenejših »večnamenskih« rastlin za tovrstne težave je prav gotovo lovor. Lovor namreč greje, obenem pa v telesu krepi svetlobo in toploto. Dragocena posebnost lovorja je protibolečinsko delovanje, ki je primerljivo s sinteznimi nesteroidnimi zdravili, o čem boste brali v enem od naslednjih besedil. 

Medicina je ugotovila, da pri vseh treh težavah igrajo veliko vlogo encimi COX-2. Ti so povezani z vnetnimi snovmi, kot so prostaglandini, ki sprožijo verižno vnetno reakcijo. Nekatere začimbe preverjeno učinkovito zavirajo COX-2 in tako posredno ustavljajo vnetne procese. 

Ena od najbolj preučevanih rastlin na tem področju je ingver. Podobno delovanje odlikuje tudi kurkumo in galgant. Poskusi na živalih so pokazali, da je mogoče učinke ingverja in kurkume primerjati z učinki nekaterih sinteznih zdravil (več o tem lahko preberete v knjigi Ščepec védenja). Poleg tega kurkuma odlično redči kri, uravnava raven sladkorja v krvi in krepi delovanje jeter. Vse te lastnosti prispevajo k temu, da kurkuma zelo učinkovito odpravlja vzroke, ki lahko pripeljejo do vnetja.

Tudi na tem področju nam številna sintezna zdravila za svoje storitve zaračunajo tudi visoke obresti. Zato je koristno vedeti, da so na voljo številna naravna protibolečinska sredstva, s katerimi je mogoče omiliti bolečine, ne da bi pri tem dodatno obremenjevali telo. Lovor smo že omenili. Podobno učinkuje kombinacija šentjanževke in rožmarina. Če boste boleče mesto masirali s šentjanževim oljem (macerat), ki vsebuje močne protivnetne snovi, nato pa na »epicenter« bolečine nanesli še eno samo kapljico eteričnega olja rožmarina (kemotip: kafra), se bo bolečina hitro polegla in nastopilo bo olajšanje. Z enakim namenom lahko uporabite tudi masažno olje, v katero ste dodali od 1 do 2 odstotka eteričnega olja klinčkov, pimenta ali koriandra. Na mišice in sklepe deluje protibolečinsko tudi arnika, o kateri boste lahko več prebrali v nadaljevanju. Ožepek zmanjšuje presežek proteinov, blaži bolečine in deluje protivnetno, zato je dragocena pomoč pri putiki. V Indiji za te namene uporabljajo triplatovo pasto, pri nas pa hrenove obkladke. 

Narava je ustvarjalna in se bolečin loteva z različnimi mehanizmi. Tako denimo citronka vsebuje artemidin in hesperidin – obe snovi delujeta na bolečino tako, da zmanjšata naš občutek zanjo. Podobno učinkuje čili. Pekoča snov iz čilija (kapsaicin) namreč spodbuja sproščanje endorfinov. Kadar je telo prepojeno z endorfini, slabše zaznavamo bolečino. Celo raziskave, v okviru katerih so tovrstno učinkovanje kapsaicina primerjali z delovanjem placeba, so pokazale, da je kapsaicin v resnici učinkovita pomoč proti bolečinam. 

(Več o protibolečinskem delovanju začimb si lahko preberete v knjigi Ščepec védenja).