Vse več je podjetij, ki so ustanovljena zato, ker je bila v ospredju želja po ustvarjanju novih odnosov, novega gospodarstva in nove kakovosti. To ni zgodba današnjega časa. Takšna podjetja so nastajala tudi pred desetletji, ko še nihče ni slišal za certifikate eko in fair trade. 

V takšnih podjetjih še danes živijo v skladu z vrednotami, na katerih so nastali.

Na delu teh pionirjev, med katere uvrščamo podjetja, kot so Weleda, Wala, Bioforce, Pharmos, Sonnentor itd., se je razvil trg eko izdelkov, kjer povpraševanje skoraj v vseh segmentih beleži nenehno rast. 

Kljub temu da je na eni strani vse več novih kupcev, ki jim je pomembno le to, da do eko izdelka pridejo čim ceneje, nenehno raste tudi segment kupcev, ki jim je še kako pomembno, kako so izdelki nastali ter na kakšnih odnosih in vrednotah. Kot odgovor na takšne potrebe je nastal izraz „fair trade”, ki naj bi s preprosto oznako sporočal, da je izdelek rezultat pravičnih odnosov in pravične trgovine. 

Uporaba oznak pravične trgovine zato nenehno narašča, to pa ne pomeni samodejno, da so tudi odnosi do proizvajalca v vseh primerih resnično pravični. V novi oznaki so mnogi prepoznali predvsem nove možnosti zaslužka, zato se nenehno rojevajo nove oznake, nova podjetja, ki jih izdajajo, in seveda tudi zelo različna merila za njihovo pridobivanje. 

Nemški Öko test je vzel pod drobnogled »Pošteno trgovino« in ugotovil zelo netransparentno situacijo na trgu. Že pri kavi je v igri 14 različnih Fair trade oznak, pri oblačilih več kot šest, podobno pa je tudi v segmentu drugih izdelkov.

 

Zraven poplave različnih označb naletimo še na povsem različne standarde in sisteme certificiranja, ki naj bi dokazovali pravičnost. Tako imata, na primer, Fair Wear Foundation in Ethical Trading Initiative visoke standarde, Business Social Compliance Initiative in Worldwide Responsible Accredited Production pa zelo nizke. 

In dokler eni komaj izpolnjujejo osnovna merila, gredo mnoga podjetja še veliko korakov naprej. V podjetju Sonnentor je imelo skoraj 100 Slovencev, ki so se udeležili našega začimbnega seminarja, priložnost videti, kako se dela pravično in transparentno do sodelavcev, dobaviteljev, kupcev in narave. Verjetno ni organizacije za certificiranje, ki bi lahko postavila tako visoke zahteve, ki so v tej hiši že vsakdanjik. 

Podobno lahko rečemo tudi za podjetje Weleda. Nobeno merilo fair trade trgovine ne zahteva, da bi svoje dobavitelje izobraževali, jih skoraj brezobrestno kreditirali, jim vnaprej zagotavljali odkup letine, skrbeli za zaščito njihove okolice in podobno. Vendar pa podjetje Weleda počne prav to v projektih, ki jih izvaja v Romuniji, Španiji in v afriških državah. 

Podobno delajo tudi v podjetju Wala, kjer sodelavci soglasno ustvarjeni dobiček vlagajo v razvojne projekte in kooperative po svetu, da bi se tako širila mreža partnerstev in zagotavljale vrhunske surovine iz prve roke. Podjetje Pharmos je bilo ustanovljeno pozneje, vendar dela po podobnih načelih partnerstva in medkulturnega dialoga. V okviru svojega projekta v Himalaji podpirajo ohranjanje avtohtonih sort črnega sezama, ki ga zaradi dragocenih sestavin imenujejo tudi „dragulj izpod Himalaje”. Kmetom, ki so vključeni v ta projekt, zagotavljajo vse potrebno izobraževanje in usposabljanje, njihovim družinam pa pomagajo z naložbami v gradnjo bivališč, vodovoda, električne napeljave, medicinskih in šolskih ustanov. Ker to regijo pesti pomanjkljiva prehrana, so kmete spodbudili tudi k večji samooskrbnosti in pridelavi zdrave prehrane, s čimer se je izboljšalo tudi splošno zdravstveno stanje. 

Ni uradnega merila nobene izmed organizacij, ki bi vse to zahtevale. Že polovica tega bi bila dovolj tudi za najbolj zahtevne izdajatelje certifikatov. Zakaj potem tako delajo? Morda odgovor najbolj povzema direktor podjetja Sonentor Jonannes Gutman z besedami: „Mi ne služimo denarju, temveč denar služi nam, da lažje ustvarjamo svet, ki je dostojen človeka.”

Takšna podjetja so nam zgled, da se tudi v času krize da živeti, ne da bi morali zaradi preživetja pristati na razčlovečenje sebe in tistih, s katerimi delamo. Prav nasprotno – nikoli ni bilo bolj pomembno kot zdaj dojeti, da se za vsakim izdelkom skrivajo odnosi, ki jih z vsakim svojim nakupom zavračamo ali spodbujamo.